Tiskane izdaje
Zgodba o goveji juhici in praženem krompirju je pač znana vsem, vendarle pa tudi naši raziskovalci opravljajo nekoliko bolj poglobljene statistične študije o tem, kaj kot jedca zaznamuje povprečnega prebivalca Slovenije. Poglejmo nekaj ugotovitev, ki so pristale v poročilu raziskave Inštituta RS za varovanje zdravja.
Najbolj pomemben obrok
Redna prehrana, ki vključuje tri glavne obroke in dva premostitvena, je pomemben varovalni dejavnik zdravja – tako pravijo prehranski strokovnjaki in zdravniki.
Za Slovence je – tako kot že od nekdaj – menda še vedno najpomembnejši in osrednji obrok dneva kosilo. Raziskava je pokazala, da si kar v treh četrtinah slovenskih gospodinjstev kosilo skuhajo vsak dan v tednu, posebno živa pa je praksa kuhanja med vikendom, ko se torej naši pregovorni goveji juhici in 'tenstanemu' krompirju ne more upreti glavnina populacije.
Na žalost Slovenci zajtrku posvečajo precej manj pozornosti. Kljub splošno znanim in priznanim dejstvom o koristih, ki jih jutranji obrok prinaša za naše storitvene sposobnosti, smo v primerjavi z obedovanjem dokaj slabi jedci zajtrka. Redno zajtrkuje le nekaj več kot polovica vprašanih, od katerih je delež moških še precej manjši.
Še vedno pa je kar četrtina prebivalcev naše deželice, ki se na delo ali v šolo vsak dan odpravi s praznim želodcem in kot prvi obrok zaužije šele kosilo. Človek se vpraša, katera reč jih sploh poganja do tega obroka. Zaloge od preobilne včerajšnje večerje?
Vsejedci, ki ne maramo preveč zelenjave
Raziskava je pokazala, da kljub naraščajočim trendom vegetarijanstva, veganstva, brezglutenske prehrane in podobnega delež ljudi, ki kategorično in dosledno izloča posamezne skupine živil iz prehrane, dosega le okoli tri odstotke. Glavnina nas tako še vedno ostaja vsejedcev, čeravno nam gre na primer zelenjava glede na rezultate precej stežka po grlu, precej raje imamo menda v zadnjih letih mlečne izdelke. Od slednjih anketirani najpogosteje uživajo mleko, sledita jogurt in sir (vsa tri živila uživamo pogosteje kot pred desetletjem), manj pogosto segajo po skuti, sirnih namazih in smetani. Poleg navdušenja nad mlekom in jogurtom ter pretežno slabim navdušenjem nad kakršno koli zelenjavo pa se povečuje tudi delež tistih, ki redno uživajo sadje, in to celo večkrat na dan. Jabolka so že leta najbolj priljubljena med slovensko populacijo in to se, sodeč po izsledkih raziskave, še nadaljuje.
Tudi kruh ostaja v našem okolju najznačilnejša vsakdanja hrana, v povprečju ga uživamo nekajkrat na dan. Sledijo testenine in riž, ki so najpogosteje na krožniku enkrat na teden, kar je nekoliko več kot pred desetletjem. Pogostost uživanja sladkega kvašenega in listnatega peciva se je v zadnjem desetletju povečala, kar bi lahko izviralo tudi iz večje in dostopnejše ponudbe teh dobrot. Saj veste, v zadnjih nekaj letih nas majhne pekarne čakajo že skoraj na vsakem vogalu.
In kako kaže z mesom? V zadnjem desetletju se je pogostost uživanja mesnih izdelkov v splošnem rahlo znižala, povečalo pa se je uživanje svinjskega mesa na račun drugih vrst. To, da Slovenci nismo največji ljubitelji rib, je znano že več desetletij in to se le še krepi.
Cvrtje in trajne gotove jedi
Ne glede na to, kako zdrava živila izbiramo, pa je zagotovo ključnega pomena tudi njihov način priprave in o tem menda nismo kaj prida ozaveščeni. Kar malo strašljiva je ugotovitev, da si meso in tudi druga živila v naših domovih kar preradi pripravljamo v ocvrtih različicah, ki so daleč od načel zdrave prehrane. Cvrtje namreč več kot polovica Slovencev uživa kar trikrat na teden, kar je skoraj že osnova za kritičen premislek.
Vendarle smo toliko bolj pohvale vredni, kar se tiče uživanja predpripravljenih in gotovih jedi. Kljub naraščajoči izbiri izdelkov gotovih jedi na trgovskih policah povprečen Slovenec le redko seže po njih in si torej vsako jed raje pripravi iz osnovnih sestavin. To je zagotovo bolj priporočljivo, saj se s tem izognemo velikemu delu umetnih dodatkov, ki jih trajne gotove jedi vsebujejo, da lahko kljubujejo večdnevnemu ali tedenskemu čakanju v skladišču in trgovini.
Tradiciji vsakodnevnega kuhanja in brkljanja za štedilnikom se nam torej na srečo v naši deželici kljub hitremu tempu življenja le še ni uspelo izneveriti. In prav je tako! Lastno kuhanje nam lahko prinese številne užitke, sproščanje po dolgem delovniku ali preprosto skrb in priložnost za kar najboljšo izbiro živil in njihovo pripravo.
