Obstaja več legend, zakaj se je kamut znova znašel na našem jedilniku, po eni naj bi nekaj zrn odkrili v grobovih faraonov, priljubljena je tudi razlaga, da ga je pred pozabo rešil Noe. Večje zanimanje javnosti je ta vrsta pšenice dočakala konec 80. letih, ko se je v Kaliforniji začela krepiti pobuda za ekološko predelavo hrane. Zrno je genetsko nespremenjeno od pradavnine in zaščiteno pod blagovno znamko kamut.
Dobra kakovost semen
Zaradi izvorne dednine je žito manj odporno proti rastlinski bolezni kot genetsko spremenjene sodobne vrste pšenice, vendar se zahtevnejša pridelava poplača s kakovostjo semena. Navadna pšenica ima 15 odstotkov beljakovin, kamut pa kar 40 odstotkov. Vsebuje veliko mineralov, predvsem magnezija in cinka, vitaminov B in E ter dragocene nenasičene maščobne kisline.
Uspešen tudi v boju proti raku
Razveseljivo je, da 70 odstotkov ljudi, ki so alergični na pšenico, dobro prenašajo izdelke iz kamuta, žal pa to ne velja pri glutenski intoleranci. Temu zanimivemu žitu pripisujemo vrsto zdravilnih učinkov, blagodejno deluje na želodec in krepi prebavo. Ima veliko antioksidantov, ki vežejo proste radikale in ščitijo celice pred poškodbami in staranjem. Študije kažejo, da zmerno uživanje kamuta zmanjšuje verjetnost nastanka raka na dojkah in vrste rakov na prebavilih. Priznavajo mu tudi zaščito kardiovaskularnega sistema in pomoč pri uravnavanju krvnega sladkorja pri diabetikih. Njegovo redno uživanje znižuje holesterol in krvni tlak ter preprečuje tvorbo krvnih strdkov.
Nadomestek riža
V kulinariki ga lahko uporabljamo namesto riža, le da ga moramo čez noč namočiti, nato pa ga kuhamo 40 minut. Odlično se poda k enolončnicam in različnim nadevom ter solatam. Iz njega lahko izdelamo kosmiče in ga kombiniramo s suhim ali svežim sadjem, drugimi kosmiči in zrnjem. Lahko jih uporabimo tudi kot nadomestilo za krušne drobtine, vendar jim moramo prej malce popražiti na maščobi, da dobijo oreškast okus. Najpogosteje se uživa v obliki moke, ki je dostopna v vseh večjih prodajnih središčih. Moka ima nežen, sladkast okus, z njo lahko zamenjamo običajno pšenično moko v skoraj vsakem receptu. Še posebno so priljubljeni kruh in testenine iz kamuta. Testo iz njega je dlje sveže, saj bolje zadržuje vodo, njegova priprava pa je nekoliko dolgotrajnejša, saj je treba za vsak korak, od vzhajanja do počivanja, odmeriti nekoliko več časa. Testo je videti rumenkasto, kot bi vanj zmešali jajca. Edina slaba stran kamuta je njegova cena, saj je treba za pol kilograma odšteti približno dva evra.