Tiskane izdaje
No, pa tudi to ni tako slabo. Še posebno ker smo domačega jabolčnega kisa nekateri veseli vsaj toliko kot dobrega vina ali celo bolj. Z njim si lahko namreč vso zimsko sezono krepimo zdravje in še uživamo v njegovi sladkobni aromi, ki zaokroži okus vsake solate.
Proti odvečnim kilogramom
Ravno jabolčni kis je pred nekaj leti doživel pravi bum častihvale zaradi svojih domnevnih prispevkov k hitremu hujšanju, potem pa kar nekako poniknil v ozadje medijskega blišča. Zakaj? Ker na tešče pač verjetno res ne gre najbolje po grlu. Predvsem ženske predstavnice menda zelo dobro vedo, kako in kaj je s kisom po žličkah in na tešče, kako razbremeni napihnjenost in razgrajuje maščobe. Pri tem naj rečemo le to, da se nam z njim načeloma res ni treba siliti brez solate in ga zasovražiti na veke vekov! Če namreč res raztaplja maščobe, potem jih verjetno ravno tako dobro v solati kot sam ali z medom. Menda je torej prav, da se tokrat spet malo spomnimo nanj, ko pa spada med tista osnovna živila, ki so vedno pri hiši. V kuhinji mu konkurirajo še klasični vinski pa balzamični kis, ponekod tudi limona, vendar tokrat nekaj vrstic namenjamo prav jabolčnemu. Torej tistemu, ki je verjetno priljubljen že zato, ker v naši deželici raste že od Marije Terezije naprej cela vrsta starih dobrih jablan.
Dobra osnova – dober izdelek
Jablana je tudi v svetovnem merilu najbolj razširjeno drevo in se je iz Srednje Azije, od koder izvira, razširila tudi na druge celine ter se domala povsod prilagodila podnebju. Še v začetku 20. stoletja je bilo v Evropi razširjenih okoli 10.000 jablanovih sort.
Jabolka so torej kot osnovno živilo ali sestavino za predelavo v kis in druge izdelke cenili že naši predniki. Sadež so že takrat jedli kot obrambo pred boleznimi – seveda ne brez razloga. Energetska vrednost je relativno nizka, saj ima srednje veliko jabolko okoli 80 kilokalorij. Kar 85 odstotkov ga namreč sestavlja voda, preostalo pa je za naše zdravje zelo pomembno, saj so to razne vlaknine, balastne snovi, vitamini in minerali, organske kisline, beljakovine, sladkorji ipd. Za zdravje je še posebno primerno zaradi visoke vsebnosti antioksidantov, ki organizem varujejo pred srčno-žilnimi bolezni in različnimi oblikami raka.
Vendarle pa ima kis še svojevrstno dodano vrednost: poleg tega, da je bogat koncentrat številnih hranilnih snovi, ki jih vsebujejo jabolka, vsebuje tudi spojine, ki jih v svežih plodovih ne najdemo, nastajajo namreč le v procesu nastanka kisa. Tako ima na primer veliko kalija, ki je eden od esencialnih mikroelementov v našem telesu in skrbi za pravilno delovanje srca ter preventivno preprečuje in blaži bolezni, ki so posledica sodobnega načina življenja. Med pridobivanjem kisa se v njem jasno poveča tudi količina kisline, ki zaradi svojega protibakterijskega učinka in v povezavi z drugimi snovmi jabolčne osnove čisti človeški organizem, je dober čistilec kože, pripomore pa tudi k uravnovešeni presnovi maščob v telesu in še – prav paradoksalno – blaži celo težave s pekočo zgago.
Domači jabolčni kis
Vse to pa je vredno omembe le v primeru, ko imate v rokah pravi, torej neindustrijski kis. Z industrijskim si namreč utegnete narediti več škode kot koristi. Zakaj? Večina komercialno pridobljenega je filtrirana, pasterizirana in destilirana, zato da se mu podaljša življenjska doba in je privlačnejši na pogled za kupce. Ti postopki uničijo skoraj vse zdravilne učinke jabolčnega kisa, hkrati pa se bo najverjetneje zgodilo celo, da boste zraven dobili še pravi koktajl pesticidov, če so bila jabolka pretirano škropljena. In kje je rešitev? Naredi sam! Za kis ni pretirano pomembno, kakšne sorte jabolka uporabimo, da so le čim bolj naravno vzgojena in zdrava, četudi piškava. Taka dobite še vedno na kakšni kmetiji, kjer stare jablane pogosto ostanejo neobrane in so gospodarji še veseli, če jih le kdo hoče obrati. Z navodili za pripravo pa tudi ne bi smeli imeti težav, saj je postopek sila preprost, morebitne modifikacije in različice recepture pa opisane v vrsti knjig in ničkolikokrat na spletu.
In še nekaj – sluzasta goba, ki se naredi na vrhu domačega kisa, ni kazalec pokvarjenega kisa! Prav nasprotno, to je tako imenovana mati kis, ki jo sestavljajo celuloza in ocetnokislinske bakterije, te pa so odgovorne za pravilno kisanje. Gre torej za bakterijsko kulturo, ki je – če nam jo je v prejšnjem letu priprave kisa uspelo ustvariti – izjemno koristen dodatek k mlademu kisu, ki bo tako dobil pospešek v razvoj prave bakterijske kulture in okus lastne domače proizvodnje.
