Mercedes iz Stuttgarta, blejska rezina z Dunajske

LJUBLJANA – Pred dnevi so na Bledu izdelali že 11-miljonto kremno rezino po originalnem receptu in jo poslali v svet. In tako vsak dan vse od leta 1953, ko je Ištvan Lukačević prinesel recept v Slovenijo in začel pisati zgodbo, zaradi katere si Slovenke in Slovenci še danes z veseljem ližemo prste. Blejska kremna rezina je poleg prekmurske gibanice in trojanskega krofa postala tisto, po čemer nas poznajo od Norveške do Južne Afrike.

Za stranke

»Ravno pred dnevi so me obiskali češki gostje, ponudil sem jim kremne rezine. Navdušeni so bili,« pripoveduje Rado Poštič, lastnik kavarne Verbot na Dunajski. Na tem koncu Ljubljane lep čas ni bilo kavarne. Rado se je lotil posla pred dvema letoma, danes pa je ponosen na storjeno. »Ljudje se vračajo, to šteje,« poudari, vmes pa nameni pozdrav paru, ki je v kotu ob prijetni glasbi listal časopise in pil kavo. »Illyjevo imamo,« nemudoma poteši mojo radovednost, v tem času pa Luka že pospravlja mizo. »Želim si, da stranke pri nas uživajo. V kavarni se morajo počutiti dobro, zato je tudi opremljena v bidermajerju, v ozadju je glasba, ki pomirja, na tej strani pa mi, ki poskrbimo, da je gostom prijetno.«

Edini v Ljubljani z originalnimi

Kremne rezine gredo pri Radu za med. »Originalne so, v Hotelu Park jih delajo že vrsto let. Saj so tudi druge, a saj veste, mercedes je en sam, in ve se, da ga izdelujejo le v Stuttgartu. Značka je značka. Tako je tudi z blejsko kremno rezino iz Hotela Park.« Naš sogovornik je ponosen, ker so mu prav Blejci iz Hotela Park zaupali, da s temi slaščicami kot edini v Ljubljani razvaja v prestolnici. »Edini v Ljubljani smo, ki jih lahko postrežemo. Na dan jih prodamo do 40. Po potrebi pa jih naročimo tudi več.«

Italijanski slog

Svoj čas je veliko hodil po svetu, kjer je na tekmah spremljal hči Teodoro. Bila je vrhunska umetnostna drsalka, pred letom dni pa je končala svojo športno pot. »Z veseljem sem v Moskvi ali Milanu zavil v kavarno in opazoval mojstre pri delu, sam pa sem se navdušil nad italijanskim slogom, za katerega je značilen osebni stik s stranko. Sicer pa, saj veste, gostinec mora biti prvi in zadnji v kavarni, drugače ne gre.«

Pozoren je seveda tudi pri izbiri osebja. V tem hipu ima zaposlena dva natakarja, Luko in Nejca. »Treba je skrbeti za nivo, tudi pri osebju. Ne smem si dovoliti, da bi imel dva študenta. Preko noči se lahko odločita, da ne bi več delala, pa bi bil v velikih težavah.«

Zaščitena bo

»Dejansko skrbim za promocijo blejske kremne rezine,« meni Rado, ko se še naprej pogovarjamo o gostinski sceni in ponudbi v Ljubljani. Izvemo tudi, da ni daleč dan, ko bo blejska kremna rezina tudi ustrezno zaščitena. »To si tudi zasluži,« pristavlja, potem pa z nasmehom na obrazu in vso dobro voljo do mize pospremi še eno izmed rednih gostij. V slogu. Od sprejema, postrežbe do (začasnega) slovesa. Rado iz kavarne Verbot to ve in – zna.