Kjer strežejo sladoled iz kozjega mleka

Le Grande Fooding v umetnostni galeriji v newyorški Chelsea.

Objavljeno
12. november 2011 17.01
Posodobljeno
15. november 2011 09.00
J. S.
J. S.

Začelo se je pravzaprav z manjšim prepirom: Andrea Petrini, sicer direktor izbora najboljših restavracij na svetu pri reviji Restaurant, je poslušal predavanje Ane Roš o zeliščih. Največ je govorila o čemažu in bezgovih cvetovih, ko sta se kar na odprti sceni udarila o uporabi zelišč v vrhunski kulinariki. Ana je že pozabila na to, ko jo je Petrini čez dva meseca poklical: »Ali bi prišla kuhat v New York, kjer bo 13 chefov z vsega sveta kuhalo neprekinjeno 52 ur vsak po štiri ure?« Ni ji dal veliko časa za premislek: le dve uri!

13 kuharjev z vsega sveta, 52 ur odprta restavracija

Ana je rekla ja in odpotovala čez lužo v umetnostno galerijo v Chelsea na 52-urni nonstop, ki ga je pripravil Le Grande Fooding. Ta vsako leto priredi tri odmevne dogodke. Ana pravi: »Bilo je noro!« Galerijo so spremenili v restavracijo, kuhinja je bila miniaturna, organizatorji so iz vseh 13 chefov sestavili enega, ko so od vsakega vzeli košček obraza (od Ane spodnji del ušesa z uhanom) in naredili obraz zmagovalca, iz njihovih življenjepisov pa izdelali kolaž najboljšega Nikoalana Nselurfueymardcora.

Obvezno na meniju: juha in riba

Vsak je kuhal štiri ure, vsi so pripravljali večerje, na meniju sta bili obvezni juha in riba, Ana pa je dobila čas od osme do dvanajste. Vstopnina je bila 100 dolarjev, v galeriji je gorelo tisoč sveč, Anin zajtrk pa kajpak ni bil zajtrk, ampak vrhunska predstava, ob kateri so onemeli celo kritiki, ki so soglasno potrdili, da je s svojo kuho postavila majhno Slovenijo (večina niti ni vedela, kje je) v newyorški soj žarometov.

»Skozi meni sem hotela pokazati, kaj je Slovenija: reke, gozd, Mediteran ... Prvi krožnik je bil postrvja juha z ravioli. Na drugem je bil jelenov tatarski s solato iz koromača in jabolk. Tretji krožnik: polenovka v peni črnega tartufa s šparglji v tempuri. Za sladico pa: medene fige s sladoledom iz kozjega mleka, biskvit mehko testo iz mandljev in limonine lupine ter karamelizirane črne olive s timijanom,« se spominja izkušnje Ana, ki trdi, da je bilo zares noro. Za svoje štiri ure je letela iz Evrope v New York, prišla do hotela tako pozno (ali zgodaj, kakor hočete), da se je lahko le oprhala in preoblekla, s taksijem odhitela do galerije, kjer je morala z Valterjevo pomočjo improvizirati priprave v pretesni kuhinji, skuhala in se priklonila navdušenim jedcem, potem pa nazaj na letalo in v Kobarid. Skoraj 48 ur ni spala, a bilo je pač nepozabno in zato napolnjeno z adrenalinom.

Mimogrede, ampak ne najmanj pomembno: na jedilnem listu Hiše Franko v Starem selu pri Kobaridu sta tudi juha in tartar, ki ju je Ana pripravila v New Yorku.