Namesto navadnega krompirja

Praviloma se izogibam zelenjavi in sadju, ki prihaja iz daljnih dežel. Če upoštevam samo transport, ki je potreben, da mi pripeljejo tako hrano pred domači prag, je že to dovolj velik razlog, da ni na mojem rednem jedilniku. Zato sem se čisto po otročje razveselila, ko sem na tržnici v Umagu zagledala batato. To je sladek krompir, originalno iz Južne Amerike, največ pa ga pridelajo na Antilih. V Evropi ga še najbolj poznajo Španci in Francozi. Botanično nima nič skupnega z navadnim krompirjem iz družine razhudnikov, v kuhinji pa ga lahko uporabimo na podoben način. Batata (Ipomea batatas) tudi ni isto kot jam ali topinambur. Gomolj je podolgovat, gladek, rdečkast ali vijoličen, v notranjosti pa je oranžen. Batata je neke vrste slak in ima prav take cvetove. Na domači njivi jo je posadila Helga Turenšek, ekološka kmetovalka v hrvaški Istri. Pravi, da se je razlezla vsepovsod in da ima lepe liste, ki se menda lahko uporabljajo kot špinača, dokler so še mladi. Batate pravzaprav niso gomolji, kot je videti, ampak odebeljena korenina oziroma koren. Čeprav je to tropska rastlina, očitno dobro uspeva tudi v sredozemskem okolju.

Tudi za kruh in pito

Ker ni jasno, kako bo prenesla skladiščenje, smo se odločili, da je že zdaj jeseni čim več pojemo. Preizkusila sem kar nekaj receptov. Ta krompir je kot ustvarjen za goste, kremaste juhe. Kadar sladek okus ni preveč zaželen, juhi iz batate dodam ingver, muškatni orešček, ko je kuhana, pa drobnjak ali peteršilj. Razrezan na večje kose in pečen v ponvi je odličen v kombinaciji s čebulo. Lepo se ujema s testeninami; omako naredimo v kombinaciji s porom ali brstičnim ohrovtom, ki dopolnjuje sladek okus batate. Začimba te omake je poper, sveže zelišče peteršilj, dodatek pa smetana. Iz batate delajo tudi pite in kruh. Najboljši recept se mi zdi tale: korenine samo operemo in skuhamo neolupljene. Pomembno je, da so enake velikosti in da se ne razkuhajo. Batata se potem z lahkoto lupi kar pri mizi in je izjemno okusna brez dodatkov kot priloga. Tako pripravljena ohrani največ svojih dobrih lastnosti.

Nasitno živilo

Srednje velik sladek krompir vsebuje dovolj vitamina E za ves dan, poleg tega pa veliko betakarotena in antioksidantov. Spada med zelo nasitna živila, ker vsebuje pretežno škrob. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa, vsebnosti vlaknin, izjemno majhne količine natrijeve soli in skoraj nič maščob je primerna za različne dietne jedilnike. Ker je v naših krajih še vedno eksotična rastlina, menda jo še najbolj poznamo kot balkonsko rožo, jo bo morda težko najti. Poskusite v ekoloških trgovinah ali pri lokalnih pridelovalcih na tržnici. Morda vas kdo prijetno preseneti s ponudbo. Čeprav so batato španski osvajalci prinesli v Evropo pred krompirjem, pri nas še vedno čaka, da jo odkrijemo.