Tiskane izdaje
Hja, na martinovo se pač dobro je in pije! Kako tudi ne, ko pa je to pravzaprav srčika tega poznojesenskega praznika, ki že od nekdaj pomeni zahvalo in poklon dobri letini, pridelku in, kakopak, vinu.
Čeprav martinovo danes zaznamujemo kot krščanski praznik v čast svetemu Martinu, krščanskemu škofu, ki je postal svetnik, pa praznovanje izvira še iz poganskih časov. Ob koncu jeseni so pospravili letino in jo uskladiščili za zimo, mošt se je počasi spremenil v vino, tudi število živali, ki so se skozi leto lepo redile na kmetiji, je bilo treba zmanjšati, saj so zaloge krme pozimi omejene. Ker je bilo zato v tem času mesa na kmetijah več kot sicer in so se želeli tradicionalno zahvaliti materi naravi za dobro letino, so pripravili praznovanje, ki se je ohranilo do danes. Letos se menda dobre letine veselijo posebno vinarji, saj sta topla in sonca polna jesen in poletje poskrbela za bogato grozdje z veliko sladkorja, iz katerega je pričakovati vrhunska vina.
Tipičen martinov krožnik
In česa na pojedini poleg vina ne sme manjkati? Glavna na krožniku je zagotovo goska ali vsaj raca. To je verjetno tudi eden redkih trenutkov v letu, ko ti dve pernati živali zasijeta v soju zvezdne slave, potem pa spet ponikneta nekam v pozabo, saj Slovenci po tej vrsti mesa dandanes menda precej redko segamo.
No, tudi v preteklosti gosi niso bile pogosto na jedilniku, saj so jih hranili za praznike. Na Slovenskem so bile specialiteta, rezervirana za največja praznovanja, zato so jih na kmetijah redili in pitali z največjo skrbnostjo, pekli pa so jih največkrat nadevane s sadjem ali kruhom. V splošnem gosje ali račje meso velja za najboljšo perutnino, saj ima bolj specifičen okus kot piščanec ali puran, resnici na ljubo pa vsebuje tudi precej več maščobe, kar pripomore k boljšemu okusu.
Race ali gosi prav zaradi lastne maščobe pri peki ni treba obilno naoljiti, ampak se maščoba in sok iz mesa izločita v dno pekača, tako da nastane bogata, temna in gosta, skratka zares edinstvena polivka za priloge. Marsikdo sploh ni tako navdušen nad mesom kot ravno nad to polivko, ki še tako ponesrečeno prilogo spremeni v pravo poslastico. In katere so te priloge?
Ena od značilnih martinovih prilog, ki sicer zagotovo ni ponesrečena, a se ji polivka vseeno nedvomno poda, so pšenični ali koruzni mlinci. Ti so dandanes na jedilniku v povprečju verjetno še precej manj pogosto kot gos, kaj šele, da bi se jih odločili umesiti sami. Morda je pa ravno danes pravi trenutek, da se jih naučite pripraviti, kaj pravite? Kulinarični poznavalci menijo, da se pri mlincih nikakor ne izplača goljufati s kupljenimi, saj je razlika v okusnosti med svežimi domačimi in industrijskimi navadno vnebovpijoča. Še posebno mehki in voljni bodo, če v testo ne umešamo celih jajc, pač pa le rumenjake.
In za konec: manjka še rdeče zelje. To je še posebno okusno, če ga pri dušenju namesto z vodo zalivamo z juho, ne sme pa manjkati niti nekaj kapljic kisa ali vina, saj tako ohrani svojo izrazito barvo. Če je martinova goska nadevana z jabolki, potem nikar ne pomišljajte in kakšen kos jabolka pretlačite še v zelje.
Trgovci si manejo roke
Tako kot večina drugih praznikov, naj bodo krščanski ali poganski, posvetni ali popolnoma uvoženi, je tudi martinovo še ena niša za gostince in trgovce, ki praznovanje raztegnejo malodane na ves mesec, potrošniki pa seveda priliko za rajanje veselo zgrabimo. Seveda ni odveč pripomniti, da nam pri tem prodajo čisto vse, kar nam lahko: trgovci namreč že dva tedna pridno oglašujejo od gosk in mlincev do vina in kozarcev za vino, nožev za razrez goske, skratka vse za martinovo pojedino, brez česar bi človek menda skoraj težko preživel. Kakopak v tem času tudi gostinci pristavijo svoj pisker ter pripravijo posebna praznovanja, organizirajo prevoze, prenočitve, vikend pakete, in če se vam le zahoče, ga lahko pri nas praznujete na tisoč in en način.
In zakaj ga res ne bi? Če je to priložnost za prijetno druženje, nova poznanstva in dobro zabavo, nam res ni treba veliko premišljati. Vendar bodite vsaj pri nečem previdni: martinovo ni praznovanje, kjer bi šlo brez kapljice rujnega (ali dveh), zato se v tem koncu tedna nikar ne zanašajte na svoje domnevne sposobnosti glede vožnje avtomobila po kozarčku (ali dveh). Ne le zato, ker na cesti kar mrgoli policistov, ampak zavoljo varnosti sebe in drugih. Tako morda ne bo napak izkoristiti organiziranega prevoza domov ali prenočevanja v gostišču ali pa zabavo pripravite kar doma!
