Osem let in dosmrtni izgon

Njegovo priznanje krivde sodnici ne pomeni ničesar.

Objavljeno
02. februar 2011 14.24
Boštjan Celec
Boštjan Celec
REKA – Za 38-letnega Konjičana Kristijana Kamenika bi bilo boljše, če se njegovi odvetniki sploh ne bi pritožili na razsodbo iz leta 2009, ko so ga kot šefa reške narkodružbe na tamkajšnjem županijskem sodišču obsodili na osem let zapora. Na ponovljenem sodnem procesu jo je namreč odnesel še precej slabše. Stroga sodnica Ika Šarić mu je – in še deseterici na zatožni klopi – jasno povedala, da je niti najmanj ne zanima, če so na prvem procesu vse zanikali, tokrat pa vse priznali. Zato je vsem izrekla enake kazni kot na prvem sojenju, ko je Kamenika poslala za osem let za zapahe, obenem pa mu je izrekla varnostni izrek dosmrtne prepovedi vstopa na Hrvaško.

Še plačal bo


Tokratna sodba se je za Slovenca glasila: »Osem let zapora, za vedno izgnan iz Hrvaške, v hrvaški proračun pa bo moral nakazati 400.000 kun (okrog 55.000 evrov) protipravno pridobljene premoženjske koristi,« je zdrdrala brez milosti sodnica in Kameniku sporočila, da bo moral plačati še 3000 kun za sodne stroške ter 10.114 kun, kolikor je sodišče stal sodni izvedenec psihiater, ki ga je zahtevala prav njegova obramba.

Tudi vseh preostalih 10 obtožencev se je lahko obrisalo pod nosom za milejše kazni, saj je seštevek drugega sojenja enak prvemu: skupaj so obsojeni na 57 let in pol zapora.

Opazno prehlajena sodnica se je v celoti strinjala z obtožbo hrvaškega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Pri Uskoku so ljudem z zatožne klopi očitali, da so kot združba, ki ji je poveljeval prav Kamenik, od začetka leta 2007 do marca 2008 po Reki in njeni okolici prodali več kot štiri in pol kilograme heroina.

Na prvem sojenju je sicer velika večina obtožencev krivdo zavračala, vse pa se je obrnilo na glavo na drugem sojenju, ko so po vrsti priznavali in izjavljali, da ima Uskok prav do zadnje črke. Taktika obrambe je namreč bila, da z množičnimi priznanji od Šarićeve izvlečejo čim nižje kazni, »saj po naši kazenski zakonodaji priznanje za seboj potegne tudi sodnikovo milost«, je razlagal eden od zagovornikov.

Pa so se ušteli.

»Strašljivo, 
koliko ste prodali«

»O tem, da ste krivi, smo se lahko tako ali tako prepričali, ko smo poslušali posnetke vaših telefonskih pogovorov in s prebiranjem zapisnikov o tajnih sledenjih. To so dejstva, ki jih niti vaša priznanja ne morejo spremeniti, dejstev denimo ne more spremeniti Kamenikovo priznanje, da je res po 15.000 evrov kupoval kilo heroina, ki so ga potem preprodajali naprej. V dobrem letu dni ste na območju našega mesta preprodali več kot štiri kilograme heroina. Količina je za tako kratko obdobje naravnost strašljiva. Zato za vas ne more biti olajševalnih okoliščin! In zato nisem imela razloga, da bi vam tokrat prisodila milejše kazni. Glede tega vam res nimam več kaj reči,« je bila hladna sodnica.

Komentirala je tudi del sodbe, s katerim je enajsterici odvzela za skoraj milijon kun, ki so si jih po njenem prepričanju nagrabili z umazanim poslom. »Plačali boste, vrnili boste tisto, kar ste zaslužili. Nobeden od vas ni delal ali bil zaposlen, prav vsi pa ste na račun heroina zelo dobro živeli, na veliki nogi,« je dejala Šarićeva, v njenem stavku pa je bilo čutiti cinizem: »Če kdo s sodbo v imenu Republike Hrvaške ni zadovoljen, se lahko pritoži v 15 dneh.«

Mercedes je spet doma


Medtem ko je kar nekaj odvetnikov med odhodom iz sodne dvorane zamomljalo, da o pritožbi niti ne razmišljajo, jo je takoj napovedal Kamenikov zagovornik Claudio Dekleva. »Seveda se bomo pritožili. Izrečene kazni so v skladu s sodbami reškega županijskega sodišča (pri tem je mislil na sodbe Šarićeve, op. p.), ki pa so vsaj v primeru mojega klienta odločno prestroge. Kristijan Kamenik je odgovoril na vsa vprašanja, priznal je vse podrobnosti iz obtožnice, iskreno je govoril o tem, kdo so bili ljudje iz njegove družbe, natančno je opisal, kako so prihajali do heroina in kako so ga prodajali naprej. Prepričan sem, da bi zaradi iskrenosti moral dobiti nižjo kazen.«


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Kdaj bo Tekačevo?