Tiskane izdaje
Med vprašanji, ki so se jih dotaknili v Beli hiši, so bili tudi Afganistan in druga krizna območja. Na novinarsko vprašanje, ali so govorili tudi o taborišču za teroristične osumljence Guantanamo, je Pahor odgovoril pritrdilno in pojasnil, da je zaprtje taborišča v obojestranskem interesu.
»ZDA so veliko pomagale k rešitvi nekaterih za nas pomembnih vprašanj. Mi smo se zavzemali, da se konča vojna v Iraku, da se razpusti Guantanamo, in sam sem takoj v začetku mandata, ko je predsednik Obama izrazil željo, da bi tudi države EU sprejele po enega ali več zapornikov, dejal, da je to pošteno od držav, ki so zahtevale zaprtje, in na nek način moralna dolžnost držav, ki so zaveznice in partnerice ZDA,« je dejal Pahor.
Slovenija sprejema pravno podlago za sprejemanje zapornikov
Po njegovih besedah se v Sloveniji glede sprejetja katerega od ujetnikov iz Guantanama pripravlja pravna podlaga in bo sprejeta odločitev, ni pa povedal, kdaj naj bi se to zgodilo. Zatrdil je, da se bo sam še naprej zavzemal, da bi sprejeli ujetnika iz Guantanama.
»To ni povezano s srečanjem z Obamo. Midva sva se že večkrat srečala in verjetno je bilo tokratno srečanje tako sproščeno in prijateljsko, ker sva se prej pogovarjala velikokrat dlje, kot ste bili novinarji obveščeni,« je dejal Pahor.
Izrazil je obžalovanje, da slovenska javnost sporočilo z ameriškega veleposlaništva, ki ga je objavil WikiLeaks, razume tako, kot ga, čeprav je tudi ameriško veleposlaništvo pojasnilo, da ga ne gre razlagati tako, kot je bilo posredovano javnosti. Depeša sicer pravi, da je Pahor v zameno za srečanje z Obamo predlagal sprejetje ujetnika iz Guantanama.
