Pahorjevi kameli
 sredi vojne vihre

LJUBLJANA – Libijski režim neusmiljeno obračunava s preprostimi ljudmi, ki si želijo le malce demokracije v domovini. Diktator Moamer Gadafi pa morda prav v tem trenutku naslonjen na sprehajalno palico enega od najpomembnejših ljudi v naši zgodovini, Josipa Broza - Tita, razmišlja o novih krvavih ukrepih proti svojemu ljudstvu.

Prijazen do Slovencev

Prav to palico in lipicanca Neapolitana Thaisa XL mu je podaril predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ko ga je novembra predlani obiskal v Tripolisu. Premierja so tam spremljali naši gospodarstveniki in si meli roke ob sladkih obljubah Libijcev, koliko multimilijonskih poslov čaka naša podjetja v tej arabski državi in kako velikodušno bodo Libijci vlagali v žepno Slovenijo.

Te dni je kajpak veliko vprašanje, ali bo Gadafijev režim obstal in ali bo iz vsega skupaj sploh kaj. Še kako, denimo, visi v zraku libijsko partnerstvo za dokončanje na pol zgrajenega športnega parka Stožice (obljubljajo 30 milijonov evrov), posel, od katerega si je SCT obetal skoraj milijardo evrov zaslužka (gradnja avtocest v Libiji), pa je tako ali tako že ves čas na trhlih nogah, saj slovenski gradbenik rine v stečaj, zahodne banke pa nočejo niti slišati o jamstvih za njegov vstop na libijski trg.

Premier Pahor zdaj ostro obsoja nasilje oblasti v nekaterih zalivskih in afriških državah, tudi najsurovejše v Libiji, toda njegov odnos do Gadafija je bil še pred kakšnim mesecem popolnoma drugačen. V zadnjem obdobju se je kar štirikrat sestal z njim, po vladno-gospodarskem obisku Tripolisa pa so člani slovenske delegacije navdušeno pripovedovali, da ima Libija samo za vlaganja v tuja podjetja na voljo kar 65 milijard evrov, za svoje infrastrukturne projekte pa namerava v bližnji prihodnosti porabiti 45 milijard. In kar je najpomembneje, pri zapravljanju svojega denarja še kako resno računa tudi na Slovence, je maja lani poudaril tudi predsednik libijske vlade Bagdadi Al Mahmud ob vrnitvi obiska Ljubljani.

Ne gre kajpak obsojati na novo vzpostavljenih odnosov med Slovenijo in Libijo, v recesiji države pač iščejo nove partnerje v hitrorastočih državah, ki se jih kriza ni toliko dotaknila. In tudi Slovenija še zdaleč ni edina, ki je z Libijo navezala stike.

Konj je v Lipici

Že zaradi koristi, ki bi jih utegnili imeti od te države, smo spregledali dejstvo, da protokolarna darila ne smejo biti vrednejša od povprečne bruto slovenske plače, in mirno sprejeli Pahorjev dar Gadafiju. Zapletlo pa se je, ko je obdarovanec v navdušenosti vrnil gesto oziroma darilo, ki ga v skladu z arabsko tradicijo nikakor ne smemo zavrniti, saj, tako se je ob začudenju javnosti hudoval premier Pahor, »libijski voditelj in oblasti ne bi razumeli, če Slovenija in ko Slovenija izreče željo, da bi se morda izognili poklonu, ki so nam ga dali. To je za ta svet nekaj nedopustnega in ne razume, da bi mi imeli tako željo, ker je to največ, kar lahko arabski svet da kot znak spoštovanja.«


VEČ V TISKANI IZDAJI: Veterinarska uprava RS napovedala drag poseg za prevoz kamel v Slovenijo