Papež je po navedbah pravniškega dvojca odgovoren za ohranitev in vodenje globalnega totalitarnega režima prisile, ki podjarmljuje svoje člane z zastrašujučimi in zdravju škodljivimi grožnjami. Drugič, Benedikt XVI. je odgovoren za velikokrat tudi smrtno nevarno prepoved uporabe kondomov (zaradi nevarnosti okužbe z virusom HIV). In tretjič, cerkvena ustanova prikriva mnoge spolne zlorabe znotraj inštitucije, odgovornih in krivih pa nihče kazensko ne preganja.
Katoliška cerkev naj bi nove člane pridobivala s prisilo, natančneje s krstom, saj komaj rojeni otroci nimajo možnosti svobodne izbire svoje religije. Dejanje krsta je po besedah pravnikov nepovratno in narekovano tudi z grožnjo ekskomunikacije in seveda s peklenskim ognjem. Tukaj je govor o resnem kršenju osebnih svoboščin, čustvene in duševne posledice pa so lahko tudi trajne.
Ko govorimo o cerkvi in virusu HIV, so katoliki soočeni s precej neprijetno alternativo: če se bodo zaščitili s kondomom pri spolnem odnosu, bodo avtomatično postali grešniki, če pa se ne bodo, se lahko okužijo s smrtonosnim virusom.
Glede procesov proti duhovnikom, obtoženim spolnih zlorab, pa obstaja resen sum, da je zdajšnji papež – ko je še bil prefekt kongregacije za nauk vere – načrtno sodeloval pri prikrivanju tovrstnih spolnih zlorab otrok in mladih ter s tem neposredno vplival na nadaljna spolna nasilja.
Da pa se bo kdaj papež osebno znašel na zatožni klopi na mednarodnem kazenskem sodišču, obstaja res zelo majhna verjetnost, saj so nekatere stvari očitno ideološko prezahtevne in pretežke za kakršno koli zakonodajno obdelavo.