Tiskane izdaje
Psihologinja dr. Jessica Horst je s svojo ekipo raziskovala odzive triletnih otrokov, ki so bili izpostavljeni dvema novima besedama. Obe besedi sta bili izmišljeni in sta predstavljali otrokom dokaj neznan predmet, denimo mešalnik (za hrano). Prva skupina otrok je poslušala tri različne zgodbe s tema dvema besedama, druga pa le eno zgodbo, v kateri sta bili besedi uporabljeni. Vsaka zgodba je vsebovala še ilustracije oziroma prikaz neznanih dveh besed.
In rezultat? Po enem tednu poslušanja zgodb so si omenjeno besedo tisti, ki so jo slišali le v eni zgodbi, bolj zapomnili kot tisti, ki so jo slišali v več zgodbah.
Horstova meni, da so učni dosežki otrok sicer večji, če imamo doma veliko knjig, vendar doslej nismo razumeli, kako se učenje iz knjig pri otrocih sploh dogaja. Zdaj je potrjeno, da na učenje ne vpliva toliko količina knjig, ampak ponavljanje vsake posamezne knjige. To je podobno kot pri gledanju televizije: otroci, ki vedno gledajo isti program, se bolje odrežejo pri testih ponavljanja.
Vsakič, ko otrok znova sliši znano zgodbo, si zapomni še kakšno novo informacijo. Po prvem branju si morda zapomni zgodbo kot celoto, v drugo pa že zazna podrobnejše informacije oziroma natančnejše opise. Če mu neznano besedo predstavimo v več različnih kontekstih (kot se je to zgodilo z otroki, ki so poslušali tri zgodbe), se nanjo ne osredotoči dovolj in si je zato tudi ne zapomni.
Nekateri učitelji so raziskavo že sprejeli in starše spodbujajo, naj svojim otrokom čim več berejo. Najpomembnejše je, da si za to dejavnost vzamemo čas, najboljše je kar vsak večer. Prav tako je dobro, da si otrok zgodbo izbere sam, zato imejte doma na izbiro vsaj nekaj različnih knjig oziroma zgodb za otroke.
