Tiskane izdaje
Sodobna komunikacijska tehnologija ni kriva, da več lažemo, ampak dejstvo je, da omogoča, da se zlahka zlažemo. Na družabnih omrežijih, kot sta facebook in twitter, straneh, namenjenih iskanju partnerjev, in na sploh na spletu se ljudje lažemo več kot takrat, kadar to delamo iz oči v oči. Tako vsaj trdi dr. Jeffrey T. Hancock z univerze v Cornellu.
Kadar komuniciramo s pomočjo tehnologije, imamo namreč na razpolago precej manj možnosti, da bi opazili znake, ki razkrijejo lažnivca. Tehnologija je namreč tista, ki nam omogoča, da si ustvarimo popoln družabni profil in da med sončenjem na plaži v službo pošiljamo elektronska sporočila o hudi bolezni, zaradi katere smo ostali doma ...
Manj lažemo po elektronski pošti kot telefonu
Laganje, ki se dogaja prek spleta, in tisto, ki se dogaja, kadar nekomu gledamo v oči, spodbujajo enake človekove potrebe. Začuda pa je primerjava laganja v elektronskih sporočilih in telefonskih pogovorih razkrila, da smo bolj iskreni, ko komuniciramo prek elektronske pošte, dodaja Catalina Toma z univerze Wisconsin-Madison. Zakaj? Ker se elektronsko sporočilo lahko ohrani kot dokument in ker komunikacija ne poteka neposredno (v realnem času), ko se zgodi tudi največ laži, pojasnjuje.
Je laganje povezano s strahom pred novostmi?
Je pa dejstvo, da več lažemo v komunikaciji prek spleta, po mnenju raziskovalcev povezano s še enim pojavom, in sicer človekovim strahom pred novostmi. Napredujoča tehnologija, ki močno posega v naš način življenja, nam tudi vzbuja strah in negotovost. Zato je, kot pravi Hancock, povsem naravno, da prek spleta več lažemo. »Vsak napredek tehnologije v ljudeh vzbudi velik strah in veliko ljudi se boji posledic te napredne tehnologije na naša življenja. Menim, da je to, da več lažemo prek spleta, povezano s strahom pred napredkom. In nedvomno so možnosti poenostavljenega laganja, ki jih nudi sodobna tehnologija,« pojasnjuje Hanckok.
Večina ljudi se zateka k majhnim lažem
Vendar pa situacija ni tako črna: raziskovalci ugotavljajo, da ljudje v splošnem nikoli ne izkoristijo tehnoloških možnosti, ki poenostavljajo laganje. In čeprav okoli 80 odstotkov ljudi popravi oziroma olepša osebne profile na družabnih spletiščih in straneh, namenjenih iskanju partnerja, pa sta Hancock in Toma ugotovila, da se dejansko poslužujejo zelo zelo majhnih laži. Moški denimo radi lažejo o svoji telesni višini in ženske o svoji telesni teži.
Dejstvo pa je, pravi Hancock, da jasnega znaka, ki nam pomaga razločiti, ali nekdo laže ali ne, nimamo niti v komunikaciji iz oči v oči. Res pa je, dodaja, da bo večina ljudi trdila prav nasprotno. Ne glede na prepričanja, pa nič ne spremeni dejstva, da smo ljudje slabi v odkrivanju prevar, in zato so tisti, ki lažejo že v samem začetku v neenakovredni prednosti ...
