Skrivnost iz 
15. stoletja

Od kod izvira rokopis, ki ga nihče ne zna brati in ga ne razume, še ni znano.

Objavljeno
15. februar 2011 10.37
U. S.
U. S.
PHOENIX – Nenavadno sosledje simbolov, skic in številk znanstvenike bega že sto let. Zdaj – po analizi z ogljikom – pa so znanstveniki vendarle začeli sestavljati delčke skrivnostnega Voynichovega rokopisa, najbolj nenavadnega svoje vrste na svetu. Prvikrat jim je uspelo določiti, da je bil napisan v začetku 15. stoletja, kar je sto let prej, kot je veljalo doslej. Čeprav še vedno ne razumejo pomena zapletenega besedila, velik korak k temu pomeni datiranje. To, kar je znano, zveni kot zarota iz filma, v primerjavi s tem da Vincijeva šifra ni nič posebnega.

Rokopis je odkril trgovec z redkimi knjigami Wilfrid Voynich v vili Mondragone blizu Rima leta 1912, ko je v omari brskal med knjigami. Preostalih 18 let svojega življenja je poskušal razvozlati mešanico rastlin, krogov in molitev k vrelcu mladosti, a je umrl, še preden je dokončal nalogo. Izvor rokopisa, ki ga nihče ne zna prebrati, saj je zapisan v jeziku, ki ga nihče ne pozna, ni znan, prav tako ni znan avtor.

Rokopis so si podajale generacije znanstvenikov, ti so ugotovili, da gre za nekakšen jezik, čeprav ne vedo, kaj pomeni. Zadnji so se z nenavadnim dokumentom spopadli znanstveniki z univerze v Arizoni v ZDA, ki so analizirali štiri milimetre krat šest milimetrov velike dele s štirih strani, te jim je posodila knjižnica univerze Yale, ki jih hrani. Strokovnjaki so se spopadli še s slikami in črnilom, ki ga je uporabljal skrivnostni avtor.

Dr. Greg Hodgins, raziskovalec in izredni profesor na oddelku za fiziko na univerzi v Arizoni, ki je vodil projekt, je dejal, da je nekaj barve prav take, kot so jo uporabljali v renesansi. Najbolj pa so si pomagali z analizo ogljika: izmerili so količino radioaktivnega izotopa ogljika-14, ki je prisoten v vseh živih organizmih, na podlagi dobro znanega razpadanja pa ga znanstveniki uporabljajo za datiranje. S tem procesom je Hodgins precizno določil začetek 15. stoletja kot edino obdobje, v katerem je nastal rokopis: napisan je bil med letoma 1404 in 1438, kar pomeni, da je starejši od Gutenbergove Biblije.

»Rokopis je odličen vpogled v zelo zanimiv um. Fantastično je bilo sestavljati koščke. Zanimiva uganka je, ki je za zdaj ni rešil še nihče. Le kdo ne mara ugank? Je šifra, nekakšna koda? Ljudje se ukvarjajo s statistično analizo rabe črk in besed, ta orodja se navadno uporabljajo za dešifriranje. A jim še vedno ni uspelo.« Dr. Hodgins je še dodal, da so v besedilu našli nenavadne značilnosti, kot sta ponavljanje besed in zamenjava ene črke. Zaradi tovrstnih neobičajnosti je težko razumeti pomen: »Nihče ne ve, o čem govori rokopis, a se zdi, da se ukvarja z več temami, ki so povezane z alkimijo. Imamo tudi risbe. So botanične? Gre za morska bitja? Astrologijo? Nihče ne ve.«