Zvitorepka živi v svojem stanovanju

Saj poznate pesmico o lisički, ki je prav zvita zver in ima vsaka svoj kvartir. V Ditchlingu, mestecu z 2031 prebivalci v angleški pokrajini Vzhodni Sussex, imata zakonca, 58-letni Steve in dve leti mlajša Nola Edgington, doma že skoraj sedem let lisičko Snooks, ki ima za svoj kvartir kar enosobno stanovanje. Tam čez dan spi in poležava, ponoči pa jo gospodar Steve pelje na redne in dolge sprehode. Če sta zunaj sama, je Snooks lahko spuščena, sicer je na vrvici.

Da, odkar so leta 2005 v Veliki Britaniji z zakonom prepovedali tradicionalni lov na lisice s tropom bevskajočih psov in lovci na konjih, so angleške zvitorepke v boljši koži, bolje rečeno kožuhih, zato se je njihovo število zelo povečalo.

Ta čas naj bi tam živelo okrog 260.000 lisic, med temi 35.000 kar v mestih in predmestjih. Ko smo že pri tem: pred šestimi leti sem med nočnim vračanjem v hotel, od trga Trafalgar v središču Londona, videl lisico tudi sam, a je bila divja in vse kaj drugega kot udomačena, prijazna in kot muca igriva Snooks.

Ta je res nekaj posebnega. Lisička, zakonca, ki imata v Ditchlingu trgovino z malimi živalmi, sta jo dobila v roke kot zapuščeno in nebogljeno mladičko, je že dolgo krajevna maskota. Ker imata Edgingtonova v veliki družinski hiši na robu mesta tri mačke in dva psa, ki se z novo družinsko članico niso ujeli, sta jo naselila v prazno enosobno stanovanje nad svojo trgovino. V njem ima Snooks svojo zofo, kup plišastih igrač, žog in žogic ter umetnih kosti za brušenje zob. Ker so zvitorepke nočne zveri, je Nola in Steve čez dan ne motita pri počitku. Pozno zvečer, ko za večerjo pohrusta piščanca, pečenega, ne surovega, da ne bo pomote, pa jo Steve pelje na redne in dolge nočne sprehode po gozdu in travnikih okoli mesta.