Tiskane izdaje
HRASTNIK, TRBOVLJE – V eč kot mesec dni pred koncem zime je pomežiknila pomlad. Ob bregovih Save je zacvrčalo, narava se je prebudila v polnem sijaju. Tudi Ramiz iz Hrastnika, nekdanji delavec v steklarni, se tako lepemu dnevu ni mogel upreti. S svojo ameriško stafford terierko Oli se je kot že ničkolikokrat sprehodil vzdolž Save. »Vsak dan se nekaj pred dvanajsto odpraviva na potep,« je dejal. Ustaljeno pot pa je v nedeljo zmotila nepričakovana tragedija. Nekdo se je utopil, več od tega Ramiz ni vedel. »Vse polno reševalcev, gasilcev in policistov je bilo,« je spregovoril kakšnih 500 metrov od steklarne v Podkraju, tik nad krajem, kjer sta ribarila 32-letni Damjan Mohar in 28-letni Dejan Bregar, oba Trboveljčana.
Skočila za palico
Kleni, mrene in podusti so bili tarče ribičev tudi to nedeljo. Damjan in Dejan sta lovila na trnek oziroma na grunt, kot pravijo v teh revirskih krajih. Nenadoma, nesreča nikoli ne počiva, pa je ribiška palica Dejanu spolzela iz rok in štrbunknila naravnost v deročo Savo. Rečni tok jo je začel vse bolj in bolj odnašati. V tistem trenutku so se Dejanu najbrž razširile zenice, po žilah mu je pognal adrenalin, zlahka je pozabil na vse zakonitosti narave in šel v vodo, po svojo palico. »Sava pa je tu izjemno nepredvidljiva,« nam je še poln vtisov pojasnjeval Bogomir Jamšek, poveljnik prostovoljnih gasilcev Hrastnik mesto, ki je tudi vodil intervencijo. »Dno je povsem muljasto, blatno, neravno, že korak naprej je lahko tudi meter globlje!« Dejan naj bi, po Jamškovih besedah, kmalu uvidel, da palice ne bo mogel dobiti. Ves premražen in podhlajen se je vdal. Žal pa je bila ta vdaja šele začetek konca. Veliko srce Damjana Moharja, fanta, ki je bil vselej pripravljen priskočiti na pomoč, je namreč zaigralo kot še nikoli. Brez vsakršnega razmisleka se je vrgel v Savo, po prijateljevo ribiško palico, v smrt. Voda ga je že kmalu potegnila proti sredini. Vsa vrtinčasta s tolmuni ga je pogoltnila. Medtem je bilo 29 gasilcev že pripravljenih ob rečni strugi, kjer je bil Dejan ves iz sebe, v šoku. Prijatelja Damjana tedaj ni bilo več med živimi. Voda se je z njim dobesedno poigravala. »Opazili smo, da ga je v enem delu vrglo na površje, potem ga je voda spet povlekla vase,« je bil presunjen Jamšek. To je storila vsaj trikrat, dokler ga gasilci niso ujeli na levem bregu, približno dva kilometra nižje. Iz reke so ga pazljivo izbezali z gasilskim kavljem, reševalna ekipa ga je zaman oživljala polnih 40 minut. Dejana so zaradi podhladitve prepeljali v trboveljsko bolnišnico.
Najboljši prijatelj
Četudi bi se človek zavzeto pripravljal na tragično novico, ga ta vselej dobesedno razpara pri živem telesu. Urška Bec, 34-letna Damjanova prijateljica od mladih nog in soseda, seveda nanjo ni bila pripravljena.
Še v četrtek sta delala načrte za poletje, kako bodo hodili na bazen, se zabavali, pekli na ražnju. V nedeljo zjutraj ga je po facebooku pozvala: »Boš prišel na kavo?« Pridem zvečer, ji je odpisal. Potem pa je le nekaj ur zatem njenega moža Aleša poklical Tomaž, Damjanov svak. Oglasila se je Urška. »Mohar je umrl!« Sprva mu ni verjela. »K meni bo prišel na kavo!« mu je jezno zabrusila in poklicala Damjanovo sestro Sašo. »Tvoj je klical, povej, da ni res!« Res je ...
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Damjanu Moharju očitno ni bilo dano, da bi živel pod srečno zvezdo
