Tiskane izdaje
Kriminalistična policija je v predkazenskem postopku, ki ga usmerja Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, na območju Policijskih uprav Celje, Maribor, Murska Sobota, Ljubljana in Postojna izvedla obsežne aktivnosti na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcije, so sporočili z ljubljanske policijske uprave.
Obsežne hišne preiskave
V preiskavah je sodelovalo več kot 60 kriminalistov in policistov. Policija je na podlagi odredb sodišča izvedla 21 hišnih preiskav pri različnih fizičnih osebah in gospodarskih družbah, in sicer zaradi suma storitve različnih gospodarskih kaznivih dejanj in korupcije.
V hišnih preiskavah so zasegli različne predmete, ki so pomembni za predkazenski postopek. Kriminalistična policija bo v nadaljevanju postopka po potrebi opravila dodatne preiskave in nato vse zasežene dokaze, zbrana obvestila in ostale ugotovitve posredovala Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, ki v tem primeru usmerja predkazenski postopek.
Petim osebam odvzeta prostost
Policija je na podlagi zakona o kazenskem postopku zaradi razlogov zbiranja obvestil, dokaznih predmetov in zavarovanja sledov kaznivega dejanja petim osumljenim odvzela prostost. Štiri so že izpustili na prostost, petega pa bodo še danes, je povedal tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave Vinko Stojnšek.
Njegov odvetnik Uroš Ilič je z a Radio Rogla povedal, da gre v tem primeru »za očitek, za katerega so zaenkrat podani samo razlogi za sum, povezan pa je s podelitvijo koncesijo, ki jo je Tušmobil pridobil v letu 2008«. Kriminalisti so preiskali poslovno pisarno Mirka Tuša, njegov dom in oba avtomobila ter odnesli »nekaj popolnoma nepomembnih listin in računalnik«, je povedal. Mirka Tuša po njegovih besedah niso pridržali, zadeva pa naj bi bila zanj končana.
Preiskava tudi na Tušmobilu in Agenciji za pošto in elektronske komunikacije
Kriminalisti so se danes mudili tudi na sedežu družbe Tušmobil v Ljubljani, na sedežu Tuš Holdinga v Celju in na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Po neuradnih informacijah naj bi kriminalisti preverjali sum storitve kaznivega dejanja glede brezplačne podelitve frekvenc za mobilno telefonijo Tušmobilu.
Apek je namreč Tušmobilu brezplačno dodelil frekvence v pasu 1800 Mhz, potem pa še frekvenco za UMTS. Temu so nasprotovali drugi mobilni operaterji, ki so za frekvence odšteli precej denarja.
Na Komisijo za preprečevanje korupcije je bilo zato po poročanju Televizije Slovenija vloženih več prijav suma korupcije. Komisija, ki jo je takrat vodil Drago Kos, je februarja 2009 ugotovila utemeljen sum kaznivega dejanja in kazensko ovadila odgovorne v Apeku.
»Ugotovili smo, da razpis za podelitev frekvenc ni objavljen tako, kot je določal takrat veljavni predpis, poleg tega je bil objavljen med prazniki, tako da je bilo res zelo malo možnosti, da bi ga lahko kdor koli prebral, razen seveda tistega, ki je vedel, da bo razpis objavljen,« je povedal Kos.
V Tuš Holding zanikajo povezavo preiskave s poslovanjem družb
V Tuš Holdingu so povedali, da je današnja preiskava povezana z izdano odločbo Apeka in nikakor ni povezana s poslovanjem nobene od družb v okviru Tuš Holdinga. »Poslovanje naših dejavnosti v sklopu Tuš Holdinga tako poteka popolnoma nemoteno,« so povedali v Tuš Holdingu.
Na Apeku pa so pojasnili, da so kriminalisti danes opravili informativne razgovore z nekaterimi zaposlenimi. Prvi mož Apeka Miha Krišelj je za Televizijo Slovenija povedal, da o vsebini pogovorov med kriminalisti in zaposlenimi ni seznanjen. Pogovore so sicer opravili s štirimi zaposlenimi, Krišlja pa ni bilo med njimi, je povedal.
Tomaž Simonič naj bi v zameno za koncesijo od Tušmobila prejel tri stanovanja
Med osumljenimi naj bi bil nekdanji direktor Apeka Tomaž Simonič, ki pa je povedal, da se mudi v Skopju in da o preiskavi ni obveščen. Simonič naj bi po neuradnih podatkih iz hišne odredbe za preiskavo od Tušmobila v zameno za brezplačno dodelitev koncesije prejel tri stanovanja, enega tudi v Piranu, in več mobilnih telefonov, je poročala POP TV.
Preiskava naj bi potekala tudi pri Gorazdu Lukmanu, ki je bil posrednik pri predaji stanovanja v Piranu. Vpogled v zemljiško knjigo po poročanju POP TV kaže, da je bil prvi lastnik stanovanja Kinopodjetje Celje, ki ga je prevzel Tuš. Stanovanje je nato leta 2005 prešlo v last družbe GM Invest, ki je v lasti Lukmana, nadzornika podjetja Engrotuš. Leta 2008 je lastnik stanovanja postal Simonič, in sicer tik po tem, ko je Tušmobilu dodelil licenco za UMTS telefonijo.
Tušmobil zastonj do licence, Mobitel leta 2001 za licenco plačal kar 100 milijonov evrov
Mobitel je leta 2001 za licenco plačal kar 22 milijard nekdanjih tolarjev oziroma približno 100 milijonov evrov. Država je koncesijo vnovič podeljevala oktobra 2006, ko sta jo pridobila Simobil in telekomunikacijsko podjetje T-2, za njo pa sta odštela 6,5 milijona oziroma 6,3 milijona evrov. V začetku leta 2008 pa je agencija brezplačno podarila četrto koncesijo Tušmobilu.
Simonič je leta 2009 potrdil, da so podjetju Tušmobil brezplačno podelili licenco, vendar le zato, ker ni bilo drugega zanimanja. Tudi ko je na spornost brezplačne podelitve opozorila protikorupcijska komisija, je Simonič dejal, da je Apek postopke javnih pozivov izvajal v skladu z vso zakonodajo in vedno na enak način. Njegove hiše kriminalisti danes sicer niso preiskali.
Murskosoboški podjetnik Daniel Copot tudi pod drobnogledom preiskave
Po naših podatkih je pod drobnogledom policije tudi murskosoboški podjetnik Daniel Copot, sicer nekdanji član sveta za elektronsko komunikacijo pri APEK. Svet, ki je sicer organ za spremljanje in svetovanje pri usmerjanju trga elektronskih komunikacij, ima dostop do drugih pomembnih informacij s tega področja. Copot je sicer februarja lani odstopil, državni zbor pa ga je uradno razrešil marca. Za potrditev informacije smo poklicali v Copotovo podjetje Telesis. »Zadeve ne moremo komentirati,« so nam povedali. Copota smo poklicali tudi na mobilni telefon, a je bil izkopljen.
