Policist za vse 
krivi nosečnico

Na prejšnji obravnavi je molčal, zdaj pa hoče vso krivdo zvaliti na voznico.

Objavljeno
19. januar 2011 19.21
S. O.
S. O.
NOVO MESTO – Primer policista Branka Drkušiča, pa tudi nekatere druge odmevne zgodbe v Sloveniji, kažejo, da pravila ne veljajo za vse prebivalce enako, ampak so nekateri preprosto nad zakoni. Prav neverjetno je namreč, da so možje postave iz Novega mesta kolega, ki je skorajda ubil nosečnico in njeno še nerojeno hčer v prometni nesreči, obravnavali drugače, kot bi navadnega državljana. Tega bi najmanj pridržali, če ne že osumili poskusa uboja, kolega pa kljub hudi prometni nesreči niso niti preizkusili z alkotestom. Povrhu so ga še pustili, da je po nesreči mirno odšel in se prikazal šele čez nekaj dni. Namesto hudih sankcij so ga na koncu še nagradili s predčasno upokojitvijo. Farsa se nadaljuje tudi s policistovim pričanjem na sodišču.

Prednovoletna zabava

Novomeški kriminalist Branko Drkušič se je v zgodnjih jutranjih urah decembra 2009 vračal s službene zabave. Ali je bil pijan ali samo zaspan, nikoli ne bomo izvedeli, saj njegovi kolegi niso opravili korektnega postopka in ga niso preverili z alkotestom. Znano je le, da je v okolici Mačkovca zapeljal na levi vozni pas, po katerem je pravilno pripeljala 27-letna nosečnica Anja Gašperšič. Hotela se mu je izogniti, a ni mogla preprečiti trčenja, v katerem se je tako hudo poškodovala, da so zdravniki komaj rešili njo in še nerojenega otroka. Posledice nesreče pa bo trpela še dolgo, če ne do konca življenja.

Od tod naprej je zgodba postala prava grozljivka. Ko so dežurni policisti prihiteli na kraj nesreče in zagledali kolega, nagrajenega z zlatim ščitom policije, niso ukrepali, kot bi morali, temveč so storili vse, da bi ga rešili iz neprijetnega položaja. Kljub temu da je bila nosečnica v kritičnem stanju, ga niso niti preverili z alkotestom niti niso zahtevali krvnega pregleda. Pozneje pa so v novomeški bolnišnici pogledali stran, tako da je mirno odkorakal neznano kam. To se je dogajalo čez vikend, v ponedeljek je omenjeni sporočil nadrejenim, da je na bolniški. Očividci so celo zatrdili, da so se policisti na kraju nesreče bolj ukvarjali z lažje poškodovanim kolegom kot s huje ranjeno Anjo Gašperšič.

Poleg vseh nepravilnosti, ki so si jih privoščili novomeški možje v modrem, bode v oči tudi dejstvo, da so preiskovalno sodnico na kraj dogodka poklicali šele poldrugo uro po nesreči, ko bi lahko že povsem zakrili sledi, svojce hudo poškodovane ženske pa o nesreči obvestili šele po šestih urah.

Še huje je, da povzročitelj ni doživel tako rekoč nobenih sankcij. Branka Drkušiča so za nagrado predčasno upokojili namesto suspendirali, tri policiste, ki so ga obravnavali, pa zgolj opomnili, da to ni v redu – kot šolarčke, ki so ušpičili nepomembno potegavščino. Ukrepala ni niti notranja ministrica Katarina Kresal, ki se, vsaj pred kamerami in fotografskimi objektivi, bori proti tovrstnim nepravilnostim v policijskih vrstah. Edino, kar se je zgodilo, je to, da je zaradi hudih nepravilnosti pri obravnavanju nesreče zaradi objektivne odgovornosti odstopil direktor novomeške policijske uprave mag. Anton Olaj.

Pred sodiščem

Policijsko teptanje zakona in ogrožanje javne varnosti se je zdaj znašlo pred sodiščem. Na prejšnji obravnavi je sodišče od zdravstvenega tehnika Jerneja Bojanca, ki je bil v ekipi nujne medicinske pomoči na kraju nesreče, izvedelo, da je bil policist videti, kot da bi lahko bil pod vplivom alkohola, Drkušič pa je molčal. Na tokratnem sojenju je vendarle spregovoril, vendar se je očitno pod prisego vsaj malce zlagal, saj je govoril ravno nasprotno, kot je bilo ugotovljeno v uradnem policijskem obvestilu in kot je izpovedala Anja Gašperšič. Potem ko je povedala, da ji je po njenem pasu nasproti pripeljal policist, ki mu je sprva dajala signale z dolgimi lučmi, nato pa se mu je neuspešno hotela izogniti, tako da je zapeljala na drug vozni pas, je sam trdil, da je po napačnem pasu vozila prav noseča Anja, ne pa sam, ki se je v zgodnjih jutranjih urah vračal z zabave. Sodišču je še pojasnjeval, da pozneje ni pobegnil, temveč je zgolj odšel v Belo krajino k sestri, saj se je sprl z ženo.

Neverjetna je tudi zgodba mož postave, ki so sodišču v en glas zatrjevali, da so na prednovoletni zabavi pili le sok in mineralno vodo, na koncu pa le dodali, da tudi vino. Natančnejši je bil izvedenec prometne stroke Tomaž Jalovec, ki je po sledeh in drugih posrednih dokazih na kraju samem ugotavljal, da je za nesrečo najverjetneje kriv prav policist, ki je zdaj v pokoju. To pa ni bilo pogodu Drkušičevemu zagovorniku, zato ga je dve uri zasliševal o podrobnostih in nato pol ure sodišču razlagal, da se ne strinja z izvedenčevim mnenjem. Najverjetneje bo zato na prihodnjih obravnavah zahteval mnenje še drugega izvedenca, ki bo bolj pristranski do policista in bo ugotovil, da ta ni nič kriv.

Po vsem tem neukrepanju uradnih oseb in kršenju policijske etike sploh ne preseneča, da se podobne stvari še kar dogajajo na novomeški policiji. V podobno zgodbo se je namreč zapletel tudi komandir Policijske postaje Novo mesto Janez Obran, ki je v alkoholiziranem stanju pri Dolenjskih Toplicah povzročil nesrečo, nato pobegnil s kraja dogodka, na koncu pa še zavrnil preizkus z alkotestom.

Vsekakor dober zgled za vse voznike, ki pod vplivom alkohola divjajo po naših cestah, tudi po nasprotnih voznih pasovih, in ogrožajo življenja.