PODLEHNIK – O mladi štiričlanski družini Piškur iz Zgornjega Gruškovja 28, ki ji je rdeči petelin tik po novoletnem praznovanju uničil povsem obnovljeno cimpračo in so v trenutku ostali brez vsega, smo v Novicah že poročali. Zdaj se pogorelci pripravljajo na gradnjo novega doma, pri čemer jim je na pomoč nesebično priskočila vsa Slovenija.
Rdeči petelin
V torek, 4. januarja, nekaj po poldnevu, so ognjeni zublji zajeli stanovanjsko hiško v Zgornjem Gruškovju 28, streljaj od mejnega prehoda s sosednjo Hrvaško v hribovitem in težje dostopnem delu Haloz. Družina Piškur, oče Martin, ki je bil takrat v službi v Mariboru, mama Julija, ki se je malo pred požarom odpravila v službo na Ptuju, ter sinova, osemletni Žan in tri leta mlajši Tadej, so ostali brez vsega. Bilo je hudo, da huje ne more biti, njihovo že tako skromno življenje v revnem, a lepem in prijaznem okolju je v trenutku postalo nevzdržno.
Upanje pa umira zadnje, in tudi v Piškurjevih je klila nada, da širša skupnost ne bo pozabila nanje. In res ni. Prvo zatočišče so dobili pri Julijini materi, po štirih dneh pa so se preselil v začasno bivališče, ki jim ga je kilometer od njihovega ognjišča v Zgornjem Gruškovju ponudila Betka Zajšek. Da bi lažje preživeli zimo, sta jim ptujski podjetji Čistim in Teve priskrbeli kurjavo, seveda pa so prihajali tudi druga oprema, oblačila, obutev.
»Nad odzivom podjetij in posameznikov smo zelo pozitivno presenečeni. Veliko ljudi se je ponudilo, da nam pomaga. Tako imamo dovolj oblačil in posode, veliko klicev smo prejeli za pohištvo, vendar še ne vemo, kaj in kako bomo lahko uporabili, saj nimamo izrisanih mer nove hiše. Mislim, da nam bo zadostovala hiša enake velikosti, tako da smo se odločili, da bo stala na pogorišču stare. Podjetje TMD s Ptuja se je ponudilo, da nam nariše načrte, kar je že v zaključni fazi. Kmalu bomo podali vlogo za gradbeno dovoljenje in upam, da čim prej začeli gradnjo. Odločili smo se, da bomo podrli staro garažo in malce prestavili temelje,« nam je povedal Martin Piškur.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Dobrodelni vrtec