Ponarejeni škornji zakuhali tožbo

LJUBLJANA – Do zdaj nam za tovrstne kršitve ni bilo treba vlagati tožb; oziroma ravno danes bomo po vsej verjetnosti vložili prvo tožbo glede obutve UGG,« nam je sporočil Gregor Maček, patentni zastopnik in zastopnik za znamke pri zastopniški pisarni Item, d. o. o., ki pa nam, nekako razumljivo, zaradi zaščite osebnih podatkov ne more razkriti imena toženca. Podobnih tožb je bilo v zadnjih letih že nekaj, še več pa je bilo primerov uspešnega zaseženja in uničenja ponarejene obutve UGG. Samo lani so cariniki odkrili 85 ponarejenih čevljev UGG (večinoma kitajskega izvora) v skupni vrednosti približno 10.000 evrov.

Škornji obnorijo svet

Leta 1978 je avstralski surfar Brian Smith prispel v ZDA in uspelo mu je. Predstavil je par znamenitih ugic – škornjev iz ovčje kože. V prvi sezoni jih je prodal komaj 28 parov, kljub vsemu pa je blagovna znamka UGG postajala vse bolj in bolj priljubljena. Po letu 1995, ko je družba Deckers Outdoor Corporations prevzela lastništvo nad znamko teh škornjev, pa so že v kratkem zavladali svetu. Z njimi pa tudi ponaredki.

Ko je ob koncu leta 2004 po Indijskem oceanu grozovito divjal cunami, so se Londončanke že trumoma nastavljale v teh škorenjcih iz ovčje kože. Slovenija, ki vselej caplja za najnovejšimi modnimi trendi, pa jih je dokončno vzljubila, šele ko je Pahor zamenjal Janšo. Nositi so jih začele celo tiste, ki jim sploh ne pristojijo.

O privlačnosti teh ugic mogoče kdaj drugič, tokrat pa o njihovi največji napaki: to je cena, ki seže tudi nad 300 evrov. Zato se zaljubljenke vanje poskušajo znajti na vse mogoče načine. Nekatere jih hodijo kupovat v bližnji Trst, tam naj bi bili nekaj cenejši kot v slovenski prestolnici, velika večina pa jih kupuje prek raznoraznih spletnih strani. Tu nastopi težava, saj so navadno tako kupljeni škornji ponarejeni, zaradi česar jih morajo na carini kratko malo uničiti.

Luksuz za stopala

Alenka si je v eni izmed ljubljanskih trgovin že dlje ogledovala to drago obuvalo. Ker pa je bila cena zanjo previsoka, se je odločila za drugo, cenejšo pot, pot po spletu. »Zelo trendovski so, povrhu pa še izjemno topli,« je vzkliknila. »Menim, da bi si jih želelo vsako dekle.« V trgovini si je izbrala tiste za 269,90 evra. »Na videz enak par pa je bilo na spletu mogoče dobiti le za 120 evrov.« Naposled je našla stran www.uggmall.com.au. Seveda so ji zagotovili, da so izbrani škornji originalni, da je koža zares s pravih avstralskih ovac, da so sicer izdelani na Kitajskem (vse škornje UGG resnično in preverjeno izdelujejo na Kitajskem) in da so patentirani ter zavarovani. »Zraven naj bi prejela še certifikat, par teh škorenjcev pa naj bi bil toliko cenejši, ker naj bi bile pri nas marže toliko višje.« Vse to je bila seveda laž. »Briga me, kako so škornji patentirani,« ji je bilo vseeno, »glede na videno so se mi pač zdeli takšni kot v trgovini.« Plačala je s kreditno kartico in čakala, čakala in čakala. Dokler ji ni postalo vse skupaj nekam čudno. »Po dveh tednih sem poslala email z vprašanjem, kdaj jih končno dobim.« Pravega odgovora ni bilo. Po mesecu dni pa jo je presenetilo priporočeno pismo s carinskega urada na pošti, v katerem je bila odločba. »V njej je bilo zapisano, da so moje ugice prispele, da pa sumijo, da so ponarejene,« je dejala Alenka. Ob tem so ji še sporočili, da se mora v roku desetih delovnih dni pisno izreči, ali je bilo to sumljivo blago ponarejeno ali ne, ter tudi, ali soglaša, da ga uničijo. Nevedna Alenka je suvereno, pa čeprav jih sploh še v živo ni videla, odpisala, da je naročila originalne škornje. »Dan pozneje pa me je že pričakala nova pošta,« je dejala, to pot z zastopniške pisarne za patente in blagovne znamke Item, d. o. o.


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Denarja ne vračajo