Tiskane izdaje
Cepiva bomo porabili
Začelo se je v Mehiki, aprila lani, junija so bolehali mnogi po svetu, tudi umirali, prvi oboleli so bili tudi pri nas. Obstajal je strah, da bo virus mutiral, se razvil v še hujšega, še bolj morilskega. Zato se je bilo treba urno zaščititi. Cepiva proti virusu nove gripe je kupila tudi Slovenija. Država je prejela 212.000 odmerkov cepiva, cepljenih je bilo več kot 103.000 ljudi, en odmerek je stal sedem evrov. Z ostankom cepiv se države spopadajo vsaka po svoje: vakcine pač niso večne, kot vse imajo tudi te rok trajanja. Slovenija bo ostanek porabila v prihodnji sezoni gripe, saj to dovoljuje rok uporabe, ki je 18 mesecev, so pojasnili na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ).
Nekatere države jih bodo podarile državam tretjega sveta, druge jih bodo uničile. Med temi je Nizozemska, ki bo uničila kar 17,8 milijona neporabljenih odmerkov cepiva, ki jim bo kmalu potekel rok uporabe, prodati pa jih ne morejo. Pri nas se bo, kot že vrsto let, tudi v letošnji jeseni, predvidoma konec oktobra, začelo cepljenje, in sicer s cepivom, ki bo vsebovalo tudi antigen, ki ponuja zaščito proti pandemskemu virusu gripe, so pojasnili na IVZ: »Torej ne bo posebej sezonskega in pandemskega cepiva, pač pa bo združeno v eno.«
V svetu 18.311, pri nas 19
Svetovna zdravstvena organizacija je pandemijo razglasila 11. junija 2009. A je sezona nove gripe, ki naj bi bila skorajda apokaliptična, minila precej bolj milo, tudi v primerjavi s sezonsko, podobno je bilo drugje po svetu. »Na srečo se je izkazalo, da je bila pandemija 2009 ena najblažjih doslej, in upamo, da bo tako tudi ostalo. Ker nihče ni mogel vnaprej vedeti, kako bo, je razumljivo, da so potekale obsežne priprave. Nedvomno je na intenzivnost priprav vplivala neugodna situacija ptičje gripe - čeprav se ta živalska bolezen redko prenese z živali na človeka, ima pri ljudeh visoko smrtnost. V Sloveniji smo ravnali v skladu z resnostjo situacije, ki jo zahteva pandemija gripe. Ukrepi so bili oblikovani glede na fazo pandemije in so bili sorazmerni z njenim razvojem. Odločitve so slonele na dejanski oceni tveganja za zdravje prebivalcev,« so povedali na IVZ. In še: »Če pandemsko sezono primerjamo s prejšnjo, ugotovimo, da je bilo v pandemski precej več (relativno) mlajših bolnikov z zelo težko pljučnico, ki jo je povzročil pandemski virus influence (ali gripe). To bolnika v najbolj neugodnem scenariju vodi v smrt. Na srečo se je to redko dogodilo.«
Zaradi virusa je po svetu umrlo okoli 18.311 ljudi, sezonska gripa jih v povprečju ubije med 250.000 in 500.000. V Sloveniji jih je potrebovalo bolnišnično zdravljenje 800, koliko je bilo v resnici bolnih, slovenske zdravstvene oblasti ne vedo, saj mnogi niso poiskali zdravniške pomoči, zaradi pandemske gripe je umrlo 19 Slovencev.
Oboleli v Indiji
Parlamentarna skupščina v resoluciji obžaluje, ker WHO ni objavil imen članov svojih teles, ki so sprejela odločitev o nevarnosti, ki jo predstavlja gripa A (H1N1), in pandemiji ter smernice za zdravljenje in cepljenje, saj so bili nekateri med njimi svetovalci farmacevtskih podjetij, kar pomeni navzkrižje interesov.
Zahtevali so večjo transparentnost in boljše upravljanje potencialnih zdravstvenih tveganj za javno zdravstvo ter varovalne ukrepe proti nedopustnemu vplivu osebnega interesa, so sporočili. Številni so verjeli organizaciji WHO kot vodilni zdravstveni avtoriteti na svetu, ki je pred enim letom dramatično razglasila pandemijo gripe H1N1 in s tem prisilila države v nakup milijonov odmerkov cepiv in protivirusnih zdravil.
No, sicer pa se s pandemsko gripo v zadnjih mesecih ne dogaja nič pretresljivega: aktivnost ostaja nizka, izbruhov ni niti na južni polobli, kjer imajo od maja do septembra zimsko sezono in torej tudi gripo. Države s tistega dela zemlje poročajo o mešanici tipov influence, ki jo sestavljajo virusi A (H1N1) 2009, H3N2 in infulenca B. Od tam, kjer prevladuje pandemski H1N1, poročajo o nekaj hujših oblikah bolezni, predvsem iz Indije. V okrožju Pune so od 27. julija zabeležili 46 novo obolelih, od 1. aprila je zbolelo 677 ljudi. Od začetka šolskega leta je zbolelo 89 otrok iz 57 šol in enajstih kolidžev, večina si je že opomogla in se vrnila k pouku.
