Prodali so mu hišo, 
vanjo ga ne spustijo

Deset članov Ćehajićeve družine se nikakor noče ločiti od svoje hiše.

Objavljeno
28. februar 2011 20.34
Lovro Kastelic
Lovro Kastelic
CELJE – Avtoprevoznik Zaim Draganović iz Celja se je s svojo mlado družinico ves obupan zazrl v prihodnost. »Večkrat se odločim, da kaj kupim na sodni dražbi,« je začel. Konec novembra 2006 je tako kupil hišo Esada Ćehajića, ki je bil takrat zaradi nakopičenih dolgov na begu, javnosti pa je postal znan pred nekaj tedni, ko so na podlagi njegove prijave aretirali celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta. Ćehajić namreč trdi, da je tega sodnika podkupoval v svojih sodnih zadevah.

Krivično sodišče?

Draganović se je potegoval za nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov zemlje s stanovanjsko hišo. »Odločil sem se, da jo kupim, vem, kje je, tudi ni prav daleč od doma, konec koncev bi bila to naložba za moja otroka.« Naposled mu jo je leta 2006, natančneje, 23. novembra, uspelo kupiti za 14 milijonov tolarjev (58.420 evrov). Paradoksalno pri vsem tem pa je, da se še vedno ne more vseliti vanjo – tako zaradi Ćehajićev kot tudi zaradi nedoslednega sodstva.

Medtem ko je stari Ćehajić bežal, so se v to hišo na elitnem celjskem predelu Ostrožno vselili njegova nekdanja žena Blanka Godec in devet otrok, tako njenih kot njunih. Vse te je Ćehajić menda nagnal iz hiše, tam pa potlej živel s svojo ljubico, kot nam je razodel Zaim Draganović. Draganovićeva žena pokaže debel fascikel, v katerem so vsi dokazi, da je Zaim lastnik te hiše. »Odtlej pa se je premaknilo le to, da se nenehno vlačim po sodiščih in vse bolj izgubljam živce!« je zarohnel Zaim.

»Ko sem nakazal denar, sem sodnico Karolino Pečnik povprašal, ali je kdo zaprosil za bivanje.« Odgovor je bil nikalen. »Če bi namreč stanujoči to naredili, bi lahko bili še nekaj časa v tej hiši, seveda ob predpostavki, da bi z menoj sklenili najemno pogodbo,« je Zaim poskušal biti kar se da človeški. »Takoj po dražbi sem jih hotel za eno leto počastiti s trisobnim stanovanjem, tudi zaradi majhnih otrok, ki bi lahko ostali brez strehe nad glavo.« Očitno pa se s Ćehajićevimi ni dalo dogovoriti. »Jaz sem vse do zadnjega plačal, oktobra 2007 s sodišča prejel sklep o izročitvi nepremičnine, a odtlej sploh ne morem v lastno hišo!« je Zaim popolnoma iz sebe. Še več, sprašuje se, kako je vendar mogoče, da sodnica, ki mu je pred štirimi leti izročila nepremičnino, zdaj razsoja in ga obsoja, da mora priklopiti elektriko, ki jo je iz obupa odklopil, saj so ga, kot je zatrdil, v njegovi hiši napadli in popljuvali.

Pred nekaj dnevi je bila namreč obravnava, v katerem mu je okrajno sodišče v Celju naložilo plačilo kazni 1300 evrov: »Prvoobtožena stranka (torej Zaim Draganović) je dolžna vzpostaviti ponovno dobavo elektrike ...« In še: »V bodoče pa se ji prepoveduje s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v neposredno posest tožeče stranke (Blanke Godec) na stanovanjski hiši na naslovu Cesta na Ostrožno 114, Celje.«


VEČ TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: »Jaz bom zbolel na živcih! Dam denar in ne morem not'!«