Tiskane izdaje
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in policiji načrtujejo projekt posodobitve nadzora in urejanja prometa na avtocestah in hitrih cestah ter projekt sekcijskega in stacionarnega merjenja hitrosti na državnem cestnem omrežju. Hkrati pa se bodo na MNZ po besedah Kresalove še bolj usmerili na najranljivejše skupine v prometu, pešce, kolesarje in motoriste.
Alkohol še vedno velik problem slovenskih voznikov
Ministrica je na novinarski konferenci, namenjeni cestnemu prometu, spregovorila tudi o delu, opravljenem na tem področju v preteklih dveh letih. Leta 2008 je bilo smrtnih žrtev prometnih nesreč še 214, lani pa 138, je poudarila. Kljub temu pa je opozorila, da je alkohol še vedno velik problem voznikov na slovenskih cestah.
Samo lani so zaradi alkoholiziranosti pridržali okoli 18.000 ljudi. Prav zato gre pred kratkim sprejeti paket prometnih zakonov v smeri represije samo na področjih, ki zadevajo najpogostejše vzroke prometnih nesreč. Sicer pa se že zdaj delo policije usmerja v najpogostejše kršitve in najnevarnejše cestne odseke, je poudarila.
Kot pomembne dosežke MNZ je Kresalova izpostavila še uvedbo 24-urnega dežurstva za nujno psihološko pomoč pri obveščanju svojcev o žrtvah prometnih nesreč in ustanovitev agencije za varnost prometa. Ta je med drugim namenjena izvajanju analitskega raziskovalnega dela na področju varnosti prometa in neodvisnemu preiskovanju prometnih nesreč.
Varnost na cestah je še vedno ena od prednostnih nalog tudi na ministrstvu za promet, je poudaril minister Patrick Vlačič. Po njegovih besedah je v pripravi nacionalni program varnosti v prometu 2012–2021, v načrtu pa imajo tudi preventivne akcije za enosledna motorna vozila.
Vzrok za množično trčenje pri Grosupljem je bila neprilagojena hitrost
Novinarsko konferenco na ministrstvu za promet so izkoristili tudi za predstavitev analize množične prometne nesreče lanskega novembra pri Grosupljem. Gre sicer za prvo tovrstno analizo, ki jo je opravila agencija za varnost prometa.
Vodja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je pojasnil, da je bil vzrok za prometno nesrečo neprilagojena hitrost glede na razmere, zato so zaradi suma povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti kazensko ovadili več ljudi.
Dejavnik nesreče je tako bil gosta megla, ugotovili pa so tudi različne obrabe plasti vozišča. Poleg tega je po njihovih podatkih kar tretjina od 38 udeleženih vozil bila brez prednjih meglenk. En voznik je vozil brez vozniškega izpita, za tri voznike sumijo, da so pred tem prevozili že več kot 200 kilometrov, šest voznikov je bilo voznikov začetnikov, eden pa kršitelj povratnik.
