Celo še bolj pomenljivo pa je tisto, kar o vsem skupaj pravi prejšnji gospodarski minister dr. Lahovnik, ki vztraja, da je Žnideršič Planinčevo na položaj direktorice sklada že v času njegovega ministrovanja želelo ustoličiti vodstvo Zaresa z Golobičem in mag. Janezom Kopačem na čelu: »Njeno imenovanje je že meni predlagal mag. Kopač, pa tudi drugi v vodstvu stranke so se strinjali, da bi bilo takšno imenovanje lahko ... koristno. Vendar sem se jaz temu uprl.« Dr. Lahovnik v svoji ad hoc analizi nakupa tveganih obveznic Dela Prodaje in hkratne prodaje varnih državnih obveznic opozarja: »Upam, da bodo tako negospodarno potezo proučili organi pregona in državno tožilstvo ...«
Ampak ne gre samo za skrb vzbujajoča opozorila dveh zaporednih gospodarskih ministrov (prejšnjega dr. Lahovnika in predprejšnjega mag. Vizjaka): tudi upravni odbor Sklada za financiranje razgradnje NEK se je 4. februarja seznanil z nakupom obveznic DPR1, ki jih je izdalo podjetje Delo Prodaja, d. d., in s hkratno prodajo državnih vrednostnih papirjev ob koncu minulega leta 2010 ter se, ker naj bi bil nakup obveznic DPR1 izrecno negospodaren, odločil, da bo umaknil predlog Vladi Republike Slovenije, naj za direktorico sklada imenuje zdajšnjo vršilko dolžnosti direktorice Ksenjo Žnideršič Planinc.
Članek je bil objavljen 16. februarja v tiskani izdaji Slovenskih novic.
Objavljamo še pojasnilo mag. Janeza Kopača, poslano dne, 20. februarja 2011
Sklad NEK kot igrača politike
V članku s tem naslovom 16. 2. je zapisana tudi izjava nekdanjega ministra dr. Lahovnika, da sem mu imenovanje Ksenje Žnideršič Planinc za direktorico Sklada za razgradnjo NEK predlagal jaz, on pa se je temu uprl. Nisem je predlagal. To je izmišljotina. Res pa je, da sem ministra stalno opozarjal na nepravilnosti v delovanju sklada v času bivšega direktorja Janka Straška, a zanje ni hotel niti slišati, kaj šele da bi koga poklical na odgovornost. Straškova botra sta bila namreč poslanca SDS Andrej Vizjak in Romana Jordan Cizelj. Njima pa se dr. Lahovnik ni hotel zameriti in se jima še danes dobrika. Ministru Lahovniku so bile znane rizične naložbe sklada, ki so rezultirale v velikanskem zmanjšanju kapitala ter nezakonitosti v poslovanju sklada. Sklad je namreč vztrajno vlagal sredstva v hrvaške vrednostne papirje, čeprav mu od vlade (tudi tiste, v kateri je bil minister Lahovnik) odobrena naložbena politika tega ni dovoljevala. Nalagal je v zelo rizične vrednostne papirje, čeprav bi po zakonu smel le v prvovrstne. Z vsem tem se pristojni minister Lahovnik žal ni želel ukvarjati.
Najbolj dvolično pa je njegovo sprenevedanje v zvezi z Bojanom Petanom in nedavno naložbo sklada v obveznice podjetja Delo Revije, ki je v Petanovi solasti. Minister Lahovnik je za generalnega sekretarja ministrstva postavil enega najtesnejših Petanovih sodelavcev. Čas za Petana si je vzel še celo zadnji dan svojega mandata oz. prav na dan, ko je odstopil kot minister.
mag. Janez Kopač