Slovenija: na spletu so dečki manj previdni od deklet

LJUBLJANA – Slovenski otroci in mladostniki se bistveno ne razlikujejo od svojih evropskih vrstnikov v uporabi spleta. Prve ugotovitve raziskave Mladi na netu kažejo, da so mladi in otroci v Sloveniji nekoliko bolj preudarni pri uporabi spleta, raziskava pa ugotavlja nekaj razlik med spoloma. Med drugim, da so dečki manj previdni kot deklice.

Od igric do e-pošte in socialnih omrežij

Ugotovitve ankete kažejo, da otroci v prvih letih usvajanja splet uporabljajo zelo skromno, si kaj preberejo in kaj pogledajo, zaigrajo kakšno igro. Mladi, od 11 do 14 let, v svojo uporabo vključijo že komuniciranje, elektronsko pošto, spletna socialna omrežja in takojšnje sporočanje, je povedala vodja raziskave Bojana Lobe s centra za metodologijo in informatiko na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Najbolj se razkrijejo 15- do 17-letniki

Stari od 15 do 17 let postanejo zelo intenzivni uporabniki, ki začnejo tudi že ustvarjati svoje vsebine in se dejavnejše vključijo v virtualno življenje. So pa tudi, kot kažejo ugotovitve, najbolj tvegana skupina, ker objavijo največ podatkov o sebi in tako najbolj razgaljajo svojo identiteto. Najstarejša anketirana skupina, 18 in 19 let, pa kaže bolj specifične uporabe za njihove jasno opredeljene cilje, pravi Lobetova.

Deklice previdnejše

Bistvenih razlik v uporabi spleta glede na spol ni. Je pa raziskava pokazala, da so deklice nekoliko bolj zadržane pri uporabi kot dečki. Z neznancem s spleta se je srečalo 42 odstotkov dečkov, kar je precej več kot deklic (29 odstotkov).
Veliko več dečkov (43 odstotkov) kot deklic (14 odstotkov) je pošiljalo ali prejelo gole fotografije, prav tako so dečki bolj samozavestni glede svojih spletnih veščin, saj jih kar 55 odstotkov meni, da znajo oni najbolje v družini uporabljati splet, medtem ko je tako prepričanih le dobra tretjina oziroma 37 odstotkov deklic.

Starši se še iščejo

Lobetova izpostavlja, da so rezultati ankete pokazali, da slovenski starši žal še ne najdejo pravega mesta v procesu osvajanja spleta s strani njihovega otroka ali mladostnika. »Jaz bi rekla, da se še nekako iščejo, morda zaradi tega, ker tudi sami še nimajo dovolj kompetentnih znanj,« dodaja vodja raziskave, ki ugotavlja, da raziskava kaže predvsem prepuščenost otrok samim sebi.

Poročilo, ki povzema prve osnovne izsledke raziskave Mladi na netu, kaže tudi, da tovrstna tveganja odrasli prehitro označijo za negativna, saj se za mlade v velikem številu primerov pokažejo kot pozitivna izkušnja. Čeprav se je v starostni skupini med 15 in 19 let kar 55 odstotkov mladih srečalo z neznancem, ki so ga prej poznali le virtualno, je imelo s srečanjem velika večina, 88 odstotkov, zelo dobro ali dobro izkušnjo.

Negativna plat: vrstniško nasilje in spolni komentarji

Med negativnimi tveganji velja omeniti vrstniško nasilje prek spleta in neželene spolne komentarje, ki jih je prejelo 38 odstotkov otrok. Še zlasti pri žaljivih in bolečih komentarjih prek spleta in mobilnih telefonov se mladostniki v največ primerih odzovejo napačno, saj odgovarjajo na sporočila z enako neprijetno ali bolečo vsebino (24 odstotkov).
Do zdaj so se politike ozaveščanja in strategije ravnanja glede varne uporabe spleta ustvarjale predvsem na temelju izkušenj iz tujine, tokratna raziskava pa daje temelj za snovanje strategije na osnovi potreb slovenskih otrok in mladostnikov in njihovih vzorcev vedenja, pravi Lobetova.