Specialci posojajo šotore za žuriranje

LJUBLJANA – Če zdaj še ni povsem jasno, ali je odstavljeni poveljnik specialne enote policije Srečko Felix Krope res zlorabil uradni položaj, zaradi česar ga tožilstvo preganja, pa je zaslišanje pripadnikov specialne enote policije pokazalo, da so pri njih nekatere stvari delali kar po domače. Specialci si bili enotnega mnenja, da bi Bojan Lunežnik, takrat visoki uslužbenec ministrstva za notranje zadeve in zdaj policijski ataše v Beogradu, težko dobil šotor za praznovanje abrahama, če tega ne bi odobril poveljnik. Razkrili so, da je bila posoja šotorov specialne enote, tudi za zasebne namene posameznikov, stalna praksa.

Afera s policijskimi šotori je takrat s položaja poveljnika specialcev odnesla Kropeta, tožilstvo pa je ugotovilo znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po njihovem prepričanju je podrejenim izdal ukaz, da morajo 20. julija 2007 na Lunežnikovem vikendu v okolici Maribora postaviti šotor, ki ga je potreboval za praznovanje rojstnega dne. To so trije pripadniki specialne enote res naredili, čez tri dni pa so se tja spet odpravili, ga pospravili in pripeljali v Ljubljano. S tem je obtoženi Lunežniku po prepričanju tožilstva priskrbel za najmanj 1746 evrov protipravne premoženjske koristi.

Obtoženi se brani, da ni izdal prav nobenega ukaza, Lunežnik pa se je to sam dogovoril s policisti, ki da jih prav vse pozna. »Povedal sem mu, da šotore lahko dobi v okviru zmožnosti,« je vse, kar sta menda govorila o šotorih. Pozneje, ko je prišel na njegov vikend, pa je presenečeno ugotovil, da so šotor kar med službenim časom postavili trije pripadniki specialne enote. Sodišče je prepričeval še, da nista prijatelja in da pred praznovanjem rojstnega dne ni bil nikoli pri njem na vikendu.

Lunežnik je prepričan, da tu ni nihče storil kaznivega dejanja. »Tako ali tako bi morali to delo opraviti – šotore postaviti in posušiti – zato je prav vseeno, ali so to naredili na mojem vikendu.« Pojasnil je, da si policisti v Nemčiji ali Avstriji med seboj še bolj pomagajo, denimo, če se kdo seli, dajo na razpolago vozilo in ljudi, da mu pri tem pomagajo. Ob tem je predsednica senata Dejana Fekonja pristavila: »Potem smo mi 20 let za časom?«

Če je Lunežnik tako kot Krope vztrajal, da se nista podrobno dogovarjala o izposoji šotorov, povedati tudi ni znal, s kom je uredil vse potrebno, pa nasprotno od obtoženega pravi, da sta z njim že dolga leta prijatelja, prav tako je bil pred sporno izposojo šotorov pri njem na vikendu. Ko je Kropeta tožilka seznanila, da ga ima Lunežnik za prijatelja, je ta odvrnil: »On lahko reče tudi, da sva ljubimca. Jaz pa bom rekel, da nisva.«

Da je bila naloga izvršena, je poskrbel Igor K., ki je obakrat tudi vozil kombi na Štajersko. Ker je bil takrat njegov nadrejeni Stanko L . na dopustu, mu je, tako trdi, Krope na grobo opisal pot do vikenda in mu dal telefonsko številko Lunežnika. Zanikal je, da bi kar koli delal na svojo roko, saj je hierarhija v policiji dobro znana. Sodišču je pokazal tudi listek, kamor mu je nadrejeni napisal, kdaj naj odpeljejo šotor. Zaslišani Stanko L. je prepoznal svojo pisavo, a še enkrat ponovil, da ni izdal nobenega ukaza. Je pa tako kot vsi drugi tudi on ponovil, da izposojo opreme specialne enote odobri poveljnik in da je bilo tako tudi v tem primeru. Ker je bilo pričanje Igorja K. in Stanka L. v nekaterih delih nasprotno, je odvetnik Boštjan Penko, zagovornik obtoženega Kropeta, predlagal, naj ju sodišče sooči.

Spregovoril je tudi višji policijski inšpektor Franc P., ki je po razkritju domnevnih nepravilnosti s sodelavcem opravil strokovni nadzor pri specialni enoti policije. Čeprav med ugotovitvami piše, da je poveljnik brez ustrezne pravne podlage odredil postavitev šotora, je zdaj pred sodiščem dodal, da po njegovem mnenju ni šlo za nobeno naklepno kaznivo dejanje. Pravi, da je on ugotavljal le, ali je bila s tem kakor koli ogrožena varnost, česar ni ugotovil. Prepričan pa je, da je bil ugled policije zaradi tega okrnjen le zaradi pisanja medijev o tem, drugače ne.