Specialist za 
metek v glavo

SARAJEVO – Srhljive zgodbe je slišati na sojenju najbrutalnejšim članom prvega bjeljinskega voda diverzantskega odreda vojske Republike srbske, ki se ga je zaradi poveljnikovega priimka prijel vzdevek Kosov vod. Na bosansko-hercegovskem sodišču za vojne zločine zaslišujejo priče tožilstva, ki opisujejo, kakšne grozote je leta 1995 počel ta vod pod vodstvom 45-letnega Franca Kosa, Slovenca iz okolice Šmarja pri Jelšah.

Nekdanjega delavca v enem od komunalnih podjetij na Celjskem, Stanka Kojića, Vlastimirja Golijana in Zorana Goronjo tožilec Dubravko Čampara bremeni, da so najbolj zavzeto od vseh Srbov izpolnjevali ukaz vojnega zločinca Ratka Mladića, da je treba iztrebiti muslimanski živelj v Srebrenici. Samo Kosov vod je po obtožbi poskrbel za 800 mrtvih.

Slovenac žrtev?

Kosovi vojaki so od 1. junija do 1. novembra 1995 sistematično napadali bošnjaško prebivalstvo v Srebrenici, ki je bila zaščiteno območje ZN in kamor se je zateklo več kot 30.000 Muslimanov. V tem času so srbske enote z območja Srebrenice pregnale 40.000 ljudi, več kot 8000 moških in mladoletnih fantov pa umorile po hitrem postopku. Namen je bil jasen, piše v obtožbi: hoteli so popolnoma ali vsaj delno iztrebiti eno od narodnostnih, etničnih in verskih skupin, ki je živela na tem območju.

Oboroženi Srbi so pod vodstvom Kosa nekajkrat vdrli na območje Srebrenice, med operacijo Krivaja – 95 pa je eden od njegovih vojakov takoj po prihodu v mesto ubil Bošnjaka. Štirinajstega julija 1995 so prvi bijeljinski vod poslali na vojno gospodarstvo Branjevo pri Zvorniku, kjer je bilo zajetih najmanj 800 moških iz Srebrenice, starih od 18 do 60 let. Dva dni pozneje se je med 10. in 15. uro zgodil pokol, ki ga je vodil prav Slovenec. Po ljudeh so vsepovprek streljali iz avtomatskih pušk, puškomitraljezov in pištol. Ko so opravili krvavi posel, sta Kos in Kojić hodila med ležečimi, in če je kateri od njih še kazal znake življenja, zadevo končala s strelom v glavo. Od vseh ujetnikov sta morijo v Branjevem preživela le dva, piše v obtožnici.

Kos, njegova vzdevka sta bila Slovenac in Žuti, o njem pa se je po tragediji v Srebrenici razširil glas, da je specialist za metek v glavo, ne taji (več), da je streljal na Srebreničane. Tako pravi njegov zagovornik, eden od najbolj znanih sarajevskih odvetnikov Duško Tomić, ki za klienta pričakuje »rigorozno kazen. Ne vem, če bo to dosmrtni zapor, toda kazen bo vsekakor huda. In tudi zato bo poskušal storiti vse, da na sojenju sodeluje in da pomaga razkriti resnico o eni najhujših človeških tragedij. Spodbujam ga, naj pove vse, kar ve, naj ljudje spoznajo, da je bil tudi on žrtev. Ne more pa priznati, da je sodeloval v genocidu, saj za kaj takega, da je to bilo v Srebrenici, ni vedel, le ukaze je izpolnjeval.«

Kojić in Goronja se branita z molkom, Golijan pa je že na prvem zaslišanju priznal, da je sodeloval v genocidu, vendar pa je sodnica Mira Smajlović njegovo priznanje zavrnila, saj je ugotovila, da se obtožencu niti sanja ne, kaj ta beseda sploh pomeni.


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: »Dobili smo ukaz, naj jih naložimo na kamione. Med tem delom nam je bilo tako slabo, da smo popili po dva litra žganja.«