Stotonska dizlarka 
zgrmela v strugo

Strojevodji se je kot po čudežu uspelo rešiti, ranjen tudi premikač na progi.

Objavljeno
20. februar 2011 21.18
Jaroslav Jankovič
Jaroslav Jankovič
ZALOG, LAZE – V  nedeljskih zgodnjih jutranjih urah, po podatkih Slovenskih železnic ob 2.46, je na železniški progi med Zalogom in Lazami v občini Ljubljana dizelska lokomotiva naletela na stoječo kompozicijo vagonov. Kljub zaviranju strojevodja ni mogel ustaviti tovornega vlaka, zato je trčil v stoječo kompozicijo 20 vagonov. Sila pri trku je bila tako huda, da se je stotonska dizelska lokomotiva s tremi vagoni iztirila in zgrmela v strugo deroče Ljubljanice. Dva vagona sta obstala ob progi, medtem ko je leteča lokomotiva potegnila za seboj še prvi vagon.

Sreča v nesreči

Iz Slovenskih železnic (SŽ) so sporočili, da so bili vagoni naloženi s starim železom. Nesreča naj bi se zgodila ob premiku vagonov, ki so bili namenjeni v Koper. Iz še nepojasnjenih razlogov tovorni vlak ni ustavil in je naletel na tirni zaključek slepega tira. Po iztirjenju je iz rezervoarja lokomotive začelo iztekati gorivo, zato je bila velika nevarnost požara in ekološke katastrofe. V naletu sta se poškodovala strojevodja in premikač na progi, oba okrevata v ljubljanskem kliničnem centru. Poznavalci razmer pravijo, da sta imela zares veliko sreče, saj so sile pri trčenju gromozanske. 
Lokomotiva in vagon sta obležala tik ob deroči reki Ljubljanici. Kljub intervenciji reševalcev, ki so nemudoma poklicali cisterno za prečrpavanje, hkrati pa v deročo Ljubljanico nastavili lovilnike za nafto, je iz rezervoarja v Ljubljanico izteklo 2000 litrov nafte.

Posebna komisija bo nesrečo preiskovala nekaj dni. Slovenske železnice so sicer opremljene s sistemom avtostop, toda kot zatrjujejo na SŽ, naj bi se nesreča zgodila na slepem tiru.

Strojevodja včasih brez moči


Kot nam je razložil prof. dr. Bogdan Zgonc z gradbene fakultete, eden naših najvidnejših strokovnjakov za železnice, je zavorna pot vlaka odvisna od velikosti – števila vagonov in teže kompozicije ter hitrosti v trenutku pritiska na zavoro. Kompozicija ima običajno od 20 do 40 vagonov, lokomotiva vleče za seboj od 500 do 2000 ton. Prav tako je zavorna pot odvisna še od tega, ali so tirnice vlažne ali suhe, morda mastne. Šolsko je zavorna pot lahko dolga tudi do 1000 metrov, praviloma pa je zavorna pot vlaka daljša od vidnostne razdalje. To pomeni, če strojevodja na tirih pri belem dnevu opazi oviro, je že prepozno. Zato strojevodje ne morejo storiti praktično ničesar, ko na progi opazijo človeka.

Slovenske železnice naj bi bile primerljivo varne z železnicami zahodne Evrope. Kljub težavam pri tehnični opremljenosti in vzdrževanju ter posodabljanju infrastrukture, kar pa je seveda povezano z denarjem.