LJUBLJANA – Namen novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je s strožjim nadzorom preprečevati tovrstno delo, ki je »antipod zaposlovanja«, pomeni neposredno konkurenco podjetništvu in ogroža socialno državo, poudarja resorni minister Ivan Svetlik. Kot delo na črno se še naprej ne bodo šteli sosedska pomoč, nujna dela in dela v lastni režiji.
Z novelo zakona »ne želimo posegati v tisto, kar predstavlja temeljne vezi med ljudmi, pogojene bodisi teritorialno bodisi sorodstveno ali so povezane z izjemnimi situacijami posameznikov«, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Svetlik.
Po noveli, katere predlog je v DZ, bo sosedska pomoč prepovedana, kadar bo delo vezano na dejavnosti pravne ali samozaposlene osebe ter v primeru opravljanja dela na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.
Sosedska pomoč bo še naprej med izjemami, ki se ne bodo štele za delo na črno. Opredeljena bo kot delo med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ali druge materialne koristi ter če ga ne opravi pravna ali samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo.
Izvzete so dejavnosti, kot so trgatev, obiranje sadja, oljk in podobno. »Nismo posegali v tisto, kar je dobro v tej družbi. Člen je tako zapisan že od leta 2000, pa nismo preprečili nobene trgatve ali obiranja oljk,« je dejal vodja programov zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko.
Med izjemami je tudi delo v lastni režiji, ki bo dovoljeno na objektih v lasti ali najemu, če jih opravlja lastnik ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ali partner v registrirani istospolni skupnosti ali osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do drugega kolena.
Še vedno bodo tudi mogoča nujna dela (v primeru naravnih nesreč) ter humanitarno, karitativno in prostovoljsko delo. Osebno dopolnilno delo bo omejeno na letne dohodke v višini 6000 evrov, pri čemer se ne bo smelo opravljati pri pravnih ali samozaposlenih osebah, kratkotrajno delo pa bo omejeno na 40 ur za posameznega delodajalca.
Glavne spremembe v zakonu se nanašajo na strožji nadzor nad delom na črno. »Delo na črno je antipod zaposlovanju. Več dela na črno pomeni manj delovnih mest,« poudarja minister in dodaja, da tovrstno delo pomeni neposredno konkurenco podjetništvu ter z neplačevanjem davkov in prispevkov ogroža socialno državo.
Med nadzorne organe bodo vključili Carinsko upravo RS, ki naj bi s 170 zaposlenimi povečala učinkovitost nadzora. Prevzela bo nadzor nad zaposlovanjem dela na črno za posameznike.