Slamnati mož
Čeprav je Peter Planinšek povsem zajadral v pornografske vode, pa te vendarle niso tako dobičkonosne kot tajkunske. Zakaj bi potem sprejel ponudbo Janeza Škoberneta, da mu pomaga pri poslu okrog Svile? Kje se je rodila naveza med tajkunskim Škobernetom in slovenskim pornografskim kraljem Planinškom, za zdaj še ni znano. Nesporno je, da oba prihajata iz okolice Celja – Planinšek še vedno domuje na Teharju, Škobernetova enodružinska hiša, ki bi lahko nosila pristavek vila, stoji v Dramljah. Morda pa se je ideja o hitrem zaslužku rodila povsem kje drugje, morda v kakšnih bolj pivovarskih krogih. Znano je namreč, da je Janez Škoberne dober prijatelj in učenec zdaj propadlega tajkuna iz Laškega Boška Šrota. Kakor koli že. Peter Planinšek naj bi bil leta 2006 zakoniti zastopnik podjetja Sinvest, ki je od stečajne upraviteljice Svile kupilo nepremičnine mariborskega tekstilnega giganta. Kupnina je znašala tri milijone evrov. Podjetje, ki je imelo še leto prej le nekaj več kot 200 evrov prometa, seveda ni imelo treh milijonov evrov, ki bi jih kar tako streslo iz rokava. Zato pa naj bi jih zagotovil Škoberne, ki je prek Nove Ljubljanske banke podjetju Sinvest zagotovil kredit, za odplačilo pa naj bi po naših podatkih jamčil prav CPM. Vse delovanje je bilo dogovorjeno po vnaprej izdelanem načrtu, s ciljem, da CPM pozneje za mastne denarce odkupi nepremičnine Svile. Slovenski pornografski kralj je v tej zgodbi le posodil ime in nastopal kot zakoniti zastopnik slamnatega podjetja Sinvest, saj Janez Škoberne ni mogel nastopati v dvojni vlogi prodajalca in kupca.
Tajkunski pornograf
Že tako ali tako je bila prevara s slamnatim podjetjem vidna iz letala, nasedli ji niso niti že tako ali tako naivni slovenski davčni organi. Pozorni so postali, ko so ugotovili, da podjetje Sinvest nikoli ni poravnalo 1,65 milijona evrov davka na dodano vrednost. Družba je bila februarja predlani dokončno izbrisana z vseh seznamov, davčni dolg do države pa je verjetno ostal neporavnan. Korist od tega pa je imel Škoberne, ki si je v CPM obračunal izstopni davek na dodano vrednost in tako prihranil 1,65 milijona evrov. A to je bil le prvi del koristi. Cena nepremičnin nekdanje Svile je v samo nekaj mesecih s treh milijonov zrasla na astronomskih 8,25 milijona evrov, kolikor je zanje odštel CPM. Vsi ekonomski kazalci kažejo, da je to le eno izmed dejanj, ki se v poslovnem svetu imenuje izžemanje podjetja. Da je Janez Škoberne izkoristil val menedžerskih prevzemov in se tako zavihtel do 70-odstotnega lastništva CPM, čivkajo že vrabci na strehi. Toda najpozneje pri tako škodljivih nakupih, kot je bil nakup nepremičnin Svile, bi se morali vmešati preostali lastniki. In ti niso nihče drug kot Mestna občina Maribor, Nova kreditna banka Maribor in Občina Slovenska Bistrica. Ne nazadnje je v enem samem dnevu izpuhtelo 5,25 milijona evrov. Med drugim tudi davkoplačevalskega denarja, ki je (vsaj za nekaj ur) končal v rokah slovenskega pornografskega kralja.