Tožilstvo bi preiskovalo Bavčarja in Šrota

O njihovi zahtevi pa še ni odločeno; kazniva dejanja opisana na 40 straneh.

Objavljeno
09. februar 2011 15.40
T. L./STA
T. L./STA
LJUBLJANA – Državno tožilstvo je v ponedeljek vložilo zahtevo za preiskavo v zadevi menedžerskega odkupa Pivovarne Laško in Istrabenza. To jim je naložilo ljubljansko okrožno sodišče, ki na podlagi ugovorov zagovornikov obdolžencev ni dopustilo neposredne obtožnice, je pa sicer ugotovilo, da je podan utemeljen sum storitve kaznivih dejanj.

Brezigarjeva: V obtožnici ne mrgoli napak


Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je zavrnila pisanje nekaterih medijev, da odločitev sodišča, ki je ugodilo ugovorom zagovornikov obdolženih v tej zadevi, pomeni fiasko in da v neposredni obtožnici mrgoli napak. Sodišče je zadevo vrnilo v preiskavo, saj je ocenilo, da bi bilo dobro zaslišati še nekaj prič ali po potrebi postaviti izvedenca.

O zahtevi državnega tožilstva za preiskavo sicer še ni odločeno; preiskava torej še ni bila uvedena, je dodala generalna državna tožilka, ki tudi zdaj meni, da je bila kljub drugačnemu mnenju sodišča odločitev za neposredno obtožnico v tej zadevi pravilna.

Tožilec se za vložitev neposredne obtožnice odloči, kadar ocenjuje, da so bili v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi in dejstva, da je brez preiskave možen takojšen začetek glavne obravnave. Kot je zatrdil državni tožilec Jože Kozina, ki sicer spoštuje odločitev sodišča, je bilo usmerjanje predkazenskega postopka usmerjeno tako, da so se z razpoložljivimi pravnimi sredstvi zbirale potrebne informacije, dokazi in listine.

Opis kaznivih dejanj na 40 straneh

»Ko sem ocenil, da imam dovolj kakovostnih in kontrolnih dokazov za vložitev neposredne obtožnice, je bilo to logično dejanje ugotovljenega dejanskega stanja,« je dejal Kozina in ob tem dodal, da bi sicer lahko ravnal oportuno in vložil zahtevo za preiskavo, a pri tem tvegal, da se zadeva zavleče za več let. Po besedah Kozine so v neposredni obtožnici na prvih 40 straneh opisana kazniva dejanja, 70 strani pa štejejo obrazložitve.

Kozina opaža, da se poskuša obtožnico v tej zadevi popolnoma razvrednotiti, pri čemer je kritičen do pisanja nekaterih medijev, ki mu očitajo hitenje in napake. Kot je dejal, razume, da čez obtožnico pljuvajo zagovorniki obdolženih, a v tej zadevi celotno okolje navija za to, da bi obtožnica čim prej padla.

»To je nerazumljivo. V tej zadevi gre za dejanja, ki bi že zdavnaj morala dobiti sodni epilog, da bi se vedelo, kaj je kaznivo in kaj ne,« je zatrdil državni tožilec, ki meni, da ta zadeva zahteva hitro sodno intervencijo.

Vložitev neposredne obtožnice je bilo eno od vodil, da se čim prej doseže takšna ali drugačna sodna odločitev. »Tudi če bi sodišče na prvi stopnji oprostilo obdolžene, to na drugi stopnji ne bi bilo potrjeno. Če pa bi bilo, bi državno tožilstvo takoj sklicalo novinarsko konferenco in pojasnilo, da odslej tožilci takih dejanj ne bomo več obtoževali, ker so dejanja, ki smo jih videli kot krajo, zlorabo, dopustna,« je dejal Kozina.

Zagovorniki obdolženih ne zanikajo opravljenih transakcij

Kozina opozarja, da tudi sami zagovorniki obdolženih ne zanikajo opravljenih transakcij, pravijo le, da te niso kaznive. »To je ob tem, da nimamo nobene sodne prakse na tem področju, najbolj zaskrbljujoče: da je meja med vrhunskim organiziranim gospodarskim kriminalom in med tem, kar je dovoljeno, zabrisana,« je poudaril Kozina, ki mu je, kot trdi, v zadevi povsem vseeno, kdo so obdolženci.