Uro po večerji obležali mrtvi

Kameniku umora doslej niso mogli naprtiti.

Objavljeno
01. marec 2011 20.55
Vladimir Jerman
Vladimir Jerman
TEKAČEVO – Četrtega marca 1997 ponoči so bili v Tekačevem 9 s streli v glavo umorjeni: 74-letni gospodar Štefan Poharc, njegova 73-letna žena Frančiška, podnajemnica, 35-letna Helena Krošlin, in njena 17-letna hči Viktorija. Še vedno ne vedo, ali je storilec posameznik ali je bila na delu skupina. Za umor v sodelovanju z neznanim sostorilcem so sicer sodili razvpitemu Kristijanu Kameniku, a ga je sodišče nazadnje oprostilo, ker ni zbralo dokazov.

Zadnja večerja

Poharčevino s hišo groze, ribnikom in ogromnim sadovnjakom, ki ga je zasadil Štefan, po poklicu agronom, je od preostalih dedičev odkupil podjetnik Davorin Škrinjarič, javnosti znan kot nekdanji direktor Steklarne Rogaška. Na zgornjem koncu v Lovski ulici si je zgradil udobno hišo. Čeprav malone sleherni dan zahaja k prenovljenemu gospodarskemu poslopju tik ob hiši groze, pa njen prag prestopi le malokdaj. Tam so še skoraj vsi predmeti žrtev, le da vsevprek razmetani – kot so jih pač za seboj pustili preiskovalci.

Z obdukcijo na ljubljanskem inštitutu za sodno medicino so ugotovili, da so vse žrtve jedle približno uro pred smrtjo.
Okrog 18. ure je, preden se je sam odpravil po večernih opravkih, sosed Janko Anderluh pred Poharčevo hišo videl Heleno pri prebiranju motovilca. Ko so se Anderluhovi po 21. uri zbrali doma, niso pri Poharčevih zaznali nič posebnega. Sicer pa se omenjeni družini že dolgo nista več niti pozdravljali – odkar je Štefan hotel prestaviti mejo posesti v škodo Anderluhovih. Ta se zaradi zamer ni pozdravljal s precej ljudmi. K Frančiški, za bližnje Franji, ki se je dekliško pisala Potočnik ter je hišo in posest podedovala po pokojni mami, se je priženil s Sv. Florjana. Ona je bila blage narave, medtem ko je Štefan z občasno ognjevitostjo zapravil precej prijateljstev.


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Solze za Lady