Tiskane izdaje
NOVO MESTO – V soboto so se v Stopičah in Prečni svojci in prijatelji poslovili od obeh žrtev torkove tragedije. Oba, Stanislav oziroma Stane Vidic in Olga Kovačič - Cica, naj počivata v miru. Olgin sin Veljan Kovačič nam je pred domačo hišo v Brezju povedal, kar je slišal po dogodku, da je Vidic že od prejšnje nedelje obiskoval Rome po naselju. Zaradi česa, Veljan pravi, da ne ve. Bodo preiskovalci kaj temeljiteje pregledali Vidičeve naveze z Romi?
Zakaj se je Vidic tako kruto znesel nad mamo in njim, Veljan zatrjuje, da ne ve. Da ju je Vidic sam povabil k sebi, potem pa streljal, kaže na načrtovano dejanje. Bi lahko imelo kakšno zvezo s tem, da sta Olga in Veljan žena in sin nekdanjega novomeškega romskega svetnika Danka Brajdiča? Novomeški občinski svet izvolitve ni hotel potrditi: proti je bilo 19 svetnikov, za pa 8. Pritožil se je na upravno sodišče, ki mu je s sodbo na nejavni seji 23. januarja 2009 ugodilo in potrdilo mandat. A 48-letni Danko ni bil svetnik niti pol leta, saj je že konec junija 2009 zaradi odpovedi srca umrl v ljubljanskem kliničnem centru.
Zakaj so svetniki nasprotovali Danku, javnost ni imela priložnosti izvedeti. Bo podobno ostalo zakrito, kaj je vodilo Vidica, da je sam vzel zakon v svoje roke?
Strah v kosteh
Dolenjska metropola si od šoka še vedno ni opomogla. Na slovenski kulturni praznik je okoli 15.30 v svojem poslovnem objektu v Zalogu pri Prečni 60-letni gradbeni podjetnik Vidic iz Črmošnjic pri Stopičah ustrelil 57-letno Olgo. Streljal je tudi na njenega 32-letnega sina Veljana. Sreča v nesreči je, da naboj, ki mu je prestrelil desni del prsnega koša s pljuči, ni bil usoden.
Kot pripoveduje edini preživeli, Veljan, se je vse začelo, ko se je Vidic tisto popoldne pripeljal na dvorišče v Brezju in ju z mamo povabil v svoj objekt, češ da ima tam veliko železa, ki ga bosta lahko odpeljala. Kovačičeva sta povabilo sprejela in s kombijem peljala pred Vidicem. Ko so prispeli, je podjetnik že zunaj pokazal beli kontejner in rumeno prikolico, naj ju odpeljeta. Nato ju je povabil v stavbo, kjer da ima še več železja. Takoj po vstopu je Vidic potegnil pištolo in začel streljati. Najprej v mamo, ki se je takoj zgrudila, potem v že bežečega sina, ki se je zadet zatekel k sosedu. Ta je poklical rešilca, da je ranjenega Veljana odpeljal v novomeško bolnišnico.
Po streljanju se je Vidic odpeljal v Drgančevje, kjer je storil samomor. Ali si je res sodil sam, se pri ljudeh pojavlja nekaj dvomov – češ da so v Drgančevju slišali več strelov, pa še neki avtomobil naj bi bil s tistega kraja zdivjal. Malo je verjetno, da bi samomorilec izstrelil več nabojev ...
Prav zato, da bi razblinili sence dvomov, je preiskovalna sodnica za oba pokojnika odredila obdukcijo v nacionalnem forenzičnem laboratoriju, »kjer bodo opravili vse potrebne forenzične preiskave, na podlagi katerih bomo lahko dokončno potrdili ali ovrgli povezanost obeh dogodkov«.
Čeprav pokojnika že prekriva mrzla zemlja, javnost še ni slišala uradne potrditve ali ovržbe povezanosti obeh dogodkov.
Neraziskanost in skrivnostnost lahko zrasteta v grozečo tempirano bombo. Nanjo je opozoril tudi Veljan, rekoč, da se je med prebivalce Brezja in Žabjaka že zalezel strah: »Nekemu vaščanu so poslali SMS-sporočilo, da je treba vse Rome pospraviti. Ljudje se bojijo.« Zastavil je retorično vprašanje: »Zamislite si samo, kako bi zdaj bilo, če bi to, kar je naredil Vidic, storil Rom. To si zamislite.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Pogodba na horuk
