V elektrarni je živahno, žrtev pa vse več

Po potresu in cunamiju še jedrska kriza ter težave v bankah in podjetnih.

Objavljeno
14. marec 2011 08.40
P. P., Mo. S./STA
P. P., Mo. S./STA
TOKIO - Na Japonskem so po petkovem uničujočem potresu in cunamiju oči javnosti uprte v jedrsko elektrarno Fukušima, kjer je prišlo do težav s hladilnim sistemom že v tretjem reaktorju. Reševalci so medtem na najhuje prizadetem območju našli nova trupla.

Operater Fukušime, ki je bila poškodovana v petkovem potresu, ni izključil možnosti, da je tudi v reaktorju številka dve prišlo do taljenja sredice, a je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) sporočila, da ne kaže, da bi se to zgodilo. Kljub temu so razmere v elektrarni dinamične, so povedali v agenciji.

Ob 11. uri po lokalnem času, torej okoli 4. ure po našem času, se je na Japonskem zgodila še tretja eksplozija v jedrski elektrarni. Tokrat je po sobotni eksploziji na reaktorju 1 v Fukušimi 1 eksplodiralo pri reaktorju 3.

Japonska prosi za pomoč, Evropa v skrbeh

Tokio je sicer uradno zaprosil Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), naj na Japonsko napoti ekipo svojih strokovnjakov, ki bi državi pomagali ob jedrski krizi po potresu.

Ob težavah japonskih nukleark po potresu in cunamiju številne evropske države preverjajo varnost v svojih nuklearkah in razmišljajo o tem, da bi začasno ustavile gradnjo novih elektrarn. Nemška kanclerka Angela Merkel je sporočila, da bo Nemčija za tri mesece zamrznila odločitev o podaljšanju delovanja nemških jedrskih elektrarn. Načrte o gradnji novih jedrskih elektrarn je začasno ustavila tudi Švica. Na Poljskem po drugi strani vztrajajo pri načrtih uporabe jedrske energije, po katerih naj bi leta 2016 začeli graditi prvo poljsko jedrsko elektrarno.

Avstrijski minister za okolje Nikolaus Berlakovich je v Bruslju ponovil zahtevo, da bi morali v vseh evropskih jedrskih elektrarnah izvesti stresne teste, s katerimi bi ocenili, ali so varne v primeru potresov.

Sicer pa Evropska unija (EU) razmišlja o napotitvi skupne evropske misije na Japonsko, je povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Finančni ministri držav v območju evra, med njimi slovenski minister Franc Križanič, pa bodo v Bruslju govorili tudi o vplivu potresa in cunamija na svetovno gospodarstvo in finančne trge.

Žrtev je vse več

V japonski prefekturi Mijagi, ki sta jo petkov potres in cunami najbolj prizadela, so danes našli približno 2000 trupel. Po uradnih podatkih policije je smrtnih žrtev v prefekturi 1647, vendar pa so že v nedeljo ocenili, da bo skupno število umrlih nedvomno preseglo 10.000.

Težave bank, škoda je ogromna

Japonska centralna banka je po potresu finančnemu sistemu zagotovila rekordnih 18.000 milijard jenov (157 milijard evrov). S tem odgovarja na bojazni, da utegnejo banke in druge finančne ustanove zaradi potresa zaiti v resne težave. Japonske borze so se na najhujši potres v zgodovini države odzvale s krepkim znižanjem tečajev delnic, znižali so se tudi tečaji na Wall Streetu. Gmotna škoda se bo po pričakovanjih merila v milijardah dolarjev, kar vzbuja skrbi, da se utegne rast v tretjem največjem gospodarstvu na svetu upočasniti.

Zaradi katastrofe je moralo proizvodnjo na prizadetih območjih ustaviti več podjetij, med njimi proizvajalci avtomobilov ter proizvajalci zabavne elektronike Sony in Toshiba.

Zavarovalnice medtem ocenjujejo škodo. Zgolj potres naj bi zavarovalnice po prvih ocenah stal 35 milijard dolarjev, ocen škode, ki jo je povzročil cunami, pa še ni. Tudi škode, ki bo nastala zaradi poškodb infrastrukture in izpada proizvodnje, strokovnjaki zaradi nezanesljivosti podatkov še niso izračunali.