Tiskane izdaje
Danes bomo spoznali družino gliv, pri kateri je po mojem mnenju še največ zmotnih in nasprotujočih si mnenj. To je družina grivark, latinsko imenovana Ramaria, z dodatnimi označbami za posamezno glivo. Najbolj znana in najpogosteje nabirana je rumena griva (Ramaria flava), imenovana tudi gozdna korala, krempeljčki, lisičji parkeljci, medvedje tačke, petelinčki, prstanci, zajčji parkeljci in še kaj bi lahko našli.
Uporaben samo odebeljeni del
Je izrazito rumene barve, ki pa ob močnejšem dežju lahko obledi, stara goba pa postane rjavkasta. Odebeljen bet je lahko celo do polovice v zemlji, je kompakten in mesnat ter je za izkušene gobarje uporaben na vse načine razen za sušenje. Pri rumeni grivi je uporaben samo odebeljeni del, ki pravzaprav ni pravi bet, krempeljce pa moramo porezati proč, saj so grenki in povzročijo prebavne težave, ki pomenijo pri gobah vedno zastrupitev! Vse vrste krempeljcev v nekaterih razmerah spremenijo barvo, zato jih med seboj zlahka zamenjamo. Najpogostejša in lahko tudi usodna zamenjava je z bledo grivo (Ramaria pallida), ki je strupena in povzroča črevesne težave, bruhanje in glavobol. V tej družini so še tribarvna griva, rdeča griva in, zanimivo, cvetoča grmulja. Kljub dobremu poznavanju te vrste gob ne nabiram nobene od njih, saj so razlike med njimi zgolj v niansah.
Vsi imamo samo eno življenje in eno samo zdravje. Sicer pa, ko so za grive ugodne razmere za rast, je običajno dovolj drugih gob, ki so okusnejše in manj nevarne.
Kaj storimo, če se kljub previdnosti zastrupimo z gobami?
Kadar po zaužitju začutimo slabost ali dobimo drisko, takoj obiščemo zdravnika v ambulanti oziroma se napotimo v bližnjo bolnišnico. Vedeti moramo, da vsakršno samozdravljenje v nobenem primeru ne more biti učinkovito, saj lahko sebi ali bližnjim naredimo več škode kot koristi. Nekateri priporočajo pri zastrupitvah pitje mleka, ki naj bi nevtraliziralo strupe, pitje slane vode, da bi povzročili bruhanje. To je lahko učinkovito le takoj po zaužitju strupenih snovi, pozneje pa ne. Ko strup preide v krvni obtok, je samozdravljenje brez strokovne pomoči neučinkovito in nevarno. Preventiva je zagotovo boljša od kurative.
Ne strupene gobe – medved!
Rekli boste, da gobar samo straši zato, da bi gobe njemu ostale. A v resnici ni tako. Privoščim vam dobro bero, ko bo presneta suša minila. Ob prvem obilnejšem deževju se nadejam še veliko gob. Dovolj za lastne potrebe. Več ne potrebujem. Po prvem dežju bo zemlja še dovolj topla, da bodo pognale. Sicer pa gobarji raje strašijo druge z divjimi prašiči ali še pogosteje z medvedi.
Pred leti so pravili, da hlača medved po Karavankah. Tam nekje sva se z ženo pripravila k malici na nekem hlodu, ko zalomasti in zašumi pod bregom. Velike oči izdajajo strah, šepet pravi: »Medved!« Stiska. Prilomasti čez pot zajec. Tisti z dolgimi ušesi. Nič podoben medvedu, čeravno precej velik, pa še vedno – zajec.
