Se smokve, aktinidije selijo na celino?

Ne nameravam vas utrujati z navajanjem, kako škodljive so posledice podnebnih sprememb za rast in razvoj sadnih dreves, čeravno bom omenil tudi te. Predvsem vas želim usmeriti v razmišljanje, kako te spremembe podnebja izkoristiti sebi v prid – kako ob vseh negativnih učinkih vremena izkoristiti ponujene nove možnosti ali se zgolj prilagoditi novim dejstvom, da bomo pri pridelavi domačega sadja kar se da uspešni.

Primorske v notranjosti Slovenije?

Milejše zime, hiter prehod v pomlad, dolge jeseni so zadnja leta stalnica osrednje Slovenije. Spremenjena klima dovoljuje uspešno ljubiteljsko gojenje nekaterih primorskih sadnih vrst na območjih, kjer si jih pred desetletji nismo zamišljali. Smokve, aktinidije, kakije smo videli zoreti le, če smo se odpeljali v obmorske kraje.

Dodatno podkrepljeno zagotovilo uspešnega gojenja je vinorodna lega ali južna stena zidanega objekta. Stene čez dan akumulirajo toploto, z njenim oddajanjem v okolico pa ponoči varujejo rastline pred poškodbami zaradi nizkih temperatur. Kljub dobrim uspehom v zadnjih letih je potrebna precejšnja previdnost. Nikjer ni zagotovila, da niso več možne ekstremno nizke temperature pozimi pod –25 ˚C, ko bi vse te rastline propadle. Moj nasvet je: posadite eno ali malo teh rastlin, ne pa celega sadovnjaka, saj bo ob morebitnem propadu dreves malo slabe volje, ne pa tudi omembe vredne gospodarske škode. Primorske sadne rastline sadimo spomladi, ko je nevarnost ekstremno nizkih temperatur manjša. Tudi naslednjo zimo zaščitimo rastline pred nizkimi temperaturami s smrečjem ali koruznico. Z leti postanejo zaradi čvrstejšega lesa odpornejše.

Kaj pa drugo sadje?

Če smo za primerno lego za uspešno gojenje orehov v notranjosti Slovenije upoštevali nadmorsko višino med 250 in 450 m, se je ta razpon v zadnjem obdobju povečal. Skratka, območja, kjer še uspevajo nekatere sadne vrste, se širijo. Če smo včasih govorili o južnih osončenih legah kot najboljših za vse sadje, se zdaj, če je mogoče, izognemo najbolj izpostavljenim legam zaradi sončnih ožigov in pomanjkanja vlage. Če smo včasih oporni kol ob sajenju namestili na severno stran drevesa, da smo jo zaščitili pred burjo pozimi, ga je zdaj koristneje postaviti na južno stran. Poleg osnovne naloge bo ščitil deblo pred izpostavljenostjo sončni pripeki. Proti premočnemu soncu lahko sadna drevesa delno zaščitimo s postavitvijo protitočne zaščitne mreže. Ta jih bo ščitila ob vedno pogostejših neurjih, enako tudi plodove pred točo. Kot podnebne spremembe vplivajo na naša sadna drevesa, pa imajo vpliv tudi na preostalo naravo – na različne škodljivce, bolezni in tudi plevele. Nekaterim spremenjene okoliščine škodujejo, drugim lahko ravno to godi in se bodo še hitreje množili.

Kaj pa voda?

Sadne kot vse preostale rastline za rast in razvoj plodov potrebujejo dovolj vode, ki naj bi bila čim enakomerneje razporejena skozi rastno sezono. Pogosto doživimo dolga obdobja brez padavin, ki so običajno povezana z vročino. Vročina že sama po sebi dodatno izsušuje tla. Sicer pa tudi rastline v vročem obdobju pospešeno izgubljajo vlago in doživljajo stres. Pomanjkanje vode povzroči manjši pridelek sadja in običajno tudi slabšo kakovost ter krajšo obstojnost po obiranju. Ker se to zgodi čedalje večkrat, vam priporočam, da si načrtujete ureditev namakanja s kapljalnim sistemom za svoj sadni vrt. Potrebujete vir vode, za kar je najboljša kapnica, in nekaj spretnosti ob nabavi potrebnega materiala v vrtnem centru.

Če imamo v sadovnjaku težave z visoko podtalnico, sadna drevesa sadimo čim plitkeje oziroma celo na prej pripravljen greben. Sadna drevesa z močnim koreninskim sistemom pa so hvaležna rešitev za manjše plazine oziroma bregove, saj z močnimi koreninami zadržujejo plazenje zemlje, obenem pa nam še vedno dajejo pridelek. Takrat se pogosto uporabljajo orehi.