Za 110 let si 
želi mega zabavo

GORENJA VAS – Občina Gorenja vas - Poljane nima samo ene najmanjših številk med brezposelno populacijo pod Alpami, majhno je tudi število let, ki govori o povprečni starosti ljudi v Poljanski dolini, ki se pne pod Blegošem od Škofje Loke na vzhodu do Cerkljanskega in Rovtarskega hribovja na zahodu. Le Agata Jelovčan krepko maje povprečje, saj gredo njena leta tako naprej, da se pišejo že s tremi števkami.

Brskali smo med fotografijami še izpred druge svetovne vojne, pa nas je izza peči Agata Jelovčan povprašala, ali štejemo denar, ko smo tako pametno tiho in nekaj premetavamo po dlaneh. Vrnili smo ji z vprašanjem, kateri denar je bil v uporabi tiste dni, ko se je rodila, pa se je obrnila k sinu Petru. »Kako naj vem, mati? Saj me takrat še ni bilo,« je odvrnil 67-letnik in takoj prejel novo vprašanje: »Ali ne boš nič postregel gostov?« »Mati, ne skrbite, vse bomo uredili.« Dandanes precej nenavadno onikanje je po svoje plemenit košček spoštovanja danes 101 leto stare mame dveh otrok, babice štirih vnukov in prababice šestih pravnukov.

Stoletna gospodinja

Petindevetdeset let bo tega, ko je morala šestletna Agata od doma, izpod krova hišice Pri Bajtarju v Volaki, kjer je bilo ducat otrok. »Manjkalo nam ni za jesti, mati je dobro poskrbela za nas, a je prekmalu umrla.« Šla je na veliko kmetijo v Leskovico za pastirico in potem je vsakih nekaj let zamenjala gospodarje, dokler ni na Hotavljah spoznala štiri leta starejšega čevljarja Petra.

Oba Poljanca, vsak s svojega konca doline, sta 1936. v Kopačnici kupila hišico in jo obnovila, čez dve leti sta se poročila. Takrat je bila stara 28 let. Skupaj sta bila do 1994., ko je mož umrl. »Ogrodje hiše je še od prejšnjih gospodarjev, Špikovih. Stene so kamnite in v stropih so leseni tramovi. A mi tukaj nikoli ni nič manjkalo,« pove 101-letnica, ki je preživela tri vojne in pravi, da je v svojem življenju srečala tudi nekaj dobrih ljudi. »Včasih mi razlaga o ljudeh, ki so umrli, še preden sem se rodil,« pove sin Peter, ki je ob hiši staršev še sam sezidal dom za svojo družino. »Včasih ji moja žena kaj skuha, a se mama ne pusti, še vedno kuha in precej dobro skrbi zase.« Večkrat jo obiščejo sorodniki pa tudi patronažna sestra prihaja redno k njej. Na račun oskrbe smo slišali same pohvale: »Je zlatega denarja vredna!«

Kolk spet cel

Zdravje je še dobro, kot pravi sama, a jo v zadnjem obdobju nekaj ščipa po trebuhu. Prestala je kar nekaj operacij, dvakrat kilo, roko je imela presekano, pred šestimi leti pa je padla in si zlomila kolk: »Sem se parkrat že prej precej dobro prekucnila, potem je pa šel kolk.« V skrbeh so bili zanjo, a se je vse dobro izteklo in zacelilo. »Samo od takrat pa nerada okrog hiše hodim brez bergel, naj se zgodi, da še enkrat padem, kaj pa bo potem? Samo težave bodo imeli z mano!«

V omenjeni občini je 287 prebivalcev starih čez 75 let, nam je razložil župan Milan Čadež, ki se je do Agate pripeljal v spremstvu Marije Knafelj in Marinke Rejc iz lokalne podružnice Rdečega križa ter z res velikim šopkom rož, ki jih je bila slavljenka zelo vesela. »Naše starostnike redno obiskujemo, pred novim letom pa imamo res veliko opraviti, takrat gremo k vsem v kratkem času. Naših obiskov so veseli, večinoma je dovolj, da se oglasimo in malce posedimo, popijemo kavo ter pokramljamo,« je povedala Knafljeva.

Agata Jelovčan je lani ob stoletnici doživela veliko praznovanje v Hotavljah, zabavo presenečenja pa so domači in znanci skrivali pred njo do zadnjega dne. Letos ni bilo preveč bučno, a nam je navihana starostnica povedala, da bo zagotovo še kakšna zabava za njen rojstni dan, če ne prej, tistega februarja, ko kani napolniti 110 let.