Zadavljena starka v pogoreli hiši

LJUBLJANA – Šest let je minilo od umora 89-letne Helene Jelnikar z Janč, toda zločin še vedno ni pojasnjen. Bo kriminalistom uspelo odkriti storilca, ki je bil v noči na 12. februar 2005 na morilskem pohodu, za katerim sta na Jančah ostala pogorišče in truplo nemočne starke?

Njeno smrt so preiskovalci sprva pripisali nesreči; truplo so namreč našli na pogorišču starejše hiše, potem ko je kar 55 gasilcev iz več prostovoljnih društev in poklicne brigade iz Ljubljane ukrotilo ogenj.

Zagorelo je v povsem nejasnih okoliščinah. Hiše, ki stoji nad krajem Laze ob Savi, z Janč ni mogoče videti, zato so požar prvi opazili domačini s savske strani in obvestili gasilce. Najbližja soseda, vikendaša, ognja nista zaznala, ker je bil pač večer – zagorelo je okoli enajste ure zvečer –, ko sta se že odpravljala k počitku. Pozneje sta povedala, da sta res slišala sosedovega psa, ki je lajal in zavijal pred hišo, vendar pa zaradi pozne ure in strahu nista stopila na dvorišče.

Potem ko so na pogorišču našli neprepoznavno truplo, ki ga ni bilo mogoče identificirati, so se v preiskavo vključili kriminalisti in forenziki, saj se je po najdbi vendarle pojavil sum, da ni šlo zgolj za nesrečo. Obseg preiskave je kazal na to, da so se res temeljito lotili dela in kmalu potrdili, da je bila ženska umorjena, najverjetneje zadavljena. Temu je sledila domneva, da je storilec po zločinu hotel prikriti gnusno dejanje in je zanetil ogenj. Ne bi bilo prvič, da nekdo na tak način poskuša zabrisati sledi.

Sama s slutnjami

Ženica je živela sama. Po domače se je pri hiši reklo Pri Jančk, do leta 1990 je z njo živela tudi sestra, ki je takrat umrla. Edini sorodnik je bil nečak, ki je lepo skrbel za Jelnikarjevo. Kot bi ji bil sin, so povedali. Živi v Sneberjah in je večkrat prihajal tja gor in prinesel kakšno dobroto za posladek, teto je tudi peljal k maši, in, kot rečeno, ni mu bila v breme. Ko je teta ostala sama, je celo načrtoval, da se bo z ženo preselil na Janče, da bi laže skrbel za ostarelo sorodnico, ki je kljub letom še pred kratkim sama kosila travo in jo prenašala v košu.

Po požaru in po ugotovitvi, da je bila Helena Jelnikar žrtev umora, je tlelo vprašanje, ali je morda imela kakšnega prikritega sovražnika. Toda vsi, ki so jo poznali, so to odločno zanikali. Edini namig, da je nekaj slutila, so bile besede, ki jih je večkrat ponovila; govorila je namreč, da bo nekaj narobe, da se bo nekaj zgodilo, dodala je, da ji hočejo slabo, vendar ni bilo jasno, kaj je s tem mislila. Tega niso jemali za resna opozorila, ženska je bila pač v letih in je včasih malce potarnala nad življenjem.

Kot rečeno, Helena Jelnikar je kljub letom še kar skrbela zase. Znala je ravnati z ognjem, saj je v hiši, kriti s slamo, dolga leta sama kurila, pa se nikoli ni nič zgodilo. Da je bila morda kriva slaba električna napeljava, so po ogledu tudi izključili. Tudi zadnji dan njenega življenja, v petek dopoldne, je tako kot vselej zakurila v štedilniku. Takrat jo je videla soseda in nič nenavadnega se ni dogajalo. Nekaj dni po smrti policija še vedno ni potrdila, da je bila Jelnikarjeva umorjena. Potrdili so le, da gre za sumljive okoliščine, kar je potrjevalo sumničenja in govorice o umoru.

Ni bil Plut

Seveda nikomur ni bilo jasno, zakaj bi se kdo spravil na ženico, ugibali so, ali je šlo morda za denar, ki naj bi ga hranila doma. A veliko prihrankov verjetno ni skrivala. Dejstvo je, da si je storilec, kdor koli je bil, prej dobro ogledal teren in tudi poznal okoliščine, v kakršnih je živela. Zanesljivo je dobro vedel, da Jelnikarjeva živi sama. Ni mu bilo težko obvladati nemočne ženske.

Kriminalistična preiskava okrutnega umora s požigom še ni končana. Ni skrivnost, da so se pojavili sumi, da bi bil v dejanje lahko vpleten razvpiti Silvo Plut, ki je skoraj točno na obletnico smrti Jelnikarjeve na Dolgem Brdu pod Jančami na grozovit način umoril 32-letno Ljubico Ulčar. Preiskovalci naj bi sicer preverjali tudi to možnost, vendar naj bi jo tudi že zavrnili. Na državno tožilstvo je v zvezi z umorom Helene Jelnikar romala le ovadba zoper neznanega storilca, obstaja pa upanje, da bo preiskava, ki je še odprta, nekoč odgovorila tudi na vprašanje o storilcu okrutnega zločina.