Zaliva jih voda, ko v miru jedo

SLOVENSKE KONJICE – Že navsezgodaj, ko se je večina stanovalcev Lambrechtovega doma, v katerem domujejo starostniki, ravno začela pretegovati, je Janeza Pučnika, 32-letnega vzdrževalca in hišnika, spreletela zona. »Med vožnjo z dvigalom sem namreč zaslišal žuborenje vode.« Dvigalo se je začelo tresti, razločno se je tudi slišalo, da je kabina pristala v vodi. Tudi tokrat se je začela namreč nabirati v jaških dvigala. Črne napovedi direktorice konjiškega doma upokojencev Valerije Lesjak so se tako uresničile. Komaj dve leti star objekt je znova zalilo. »Zadnjič je bila skoraj meter visoko, tokrat pol metra,« se je spominjal hišnik Janez, ki je prst nemudoma uperil v izvajalca – konjiško gradbeno podjetje Kongrad, ki ga je prek razpisa, ki ga je izdalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tudi obnovil. »Ampak odtlej je ves čas nekaj narobe, s streho, s prezračevalnikom, kotlovnico, največje težave pa so z vodovodno napeljavo,« ni bil ničkaj zadovoljen Pučnik, s katerim smo se podali do kraja vzroka nenehnih težav. Tudi tokrat so poplavo povzročile počene vodne spojke v kuhinji.

Kot siti čolnički

Tam smo doživeli pravo razdejanje, v katerem so kuharice ravno pripravljale kosilo, na jedilniku so bili piščančji paprikaš, testenine z drobtinicami, zelena solata in jabolko. Pučnik je s tal odgrnil prvo ploho lesa in pokazal na cevi: »Zdaj je počila že tretja spojka!« Po njegovih besedah se je to zgodilo, ker je izvajalec vgradil najcenejše spojke, poleg tega pa se ni držal načrta in je napeljavo izdelal mimo projekta. »Če bi se držal projekta izvedbenih del, bi takoj zaznali težavo in nam ne bi bilo treba zdaj odpirati toliko lukenj,« je ogorčeno povedal in pokazal na naslednjo ploho. Voda, ki je naposled pricurljala iz jaška dvigala, je seveda našla svojo pot. »Začela se je razlivati med hidroizolacijo in estrihom, najbližja luknja, kamor je lahko odtekla, pa so bili ti jaški.« Tam so napake izvajalca tudi daleč najbolj vidne, Pučnik pa pripomni: »Voda se razliva pravzaprav po celotnem objektu, tudi pod jedilnico, na drugi strani objekta je namreč še en jašek.« Pod starostniki, ki so tedaj veselo obedovali, se je torej pretakala voda, kosili so na plavajočih tleh. Pri poslednjih grižljajih so se zdeli kot nekakšni siti čolnički. »Največja težava tiči v veliki škodi, ki nastaja z vsako novo napako, ki pa jih sploh ne bi smelo biti!« je besnel Pučnik in pokazal na očitno vlago v molilnici; jasno je bila vidna zaradi lis, ki bodo krasile marmornata tla, dokler se ne bodo dokončno posušila.

Kriva hitra gradnja

V kuhinji so sicer že dlje opažali, da se pod podom dogaja nekaj nenavadnega, a je, kot pravijo v domu, izvajalec gradnje doma, podjetje Kongrad, predlog, da bi tudi v tem prostoru opravili meritve, vseskozi zavračal. Pri zadnji nevšečnosti pa se je moral vendarle zganiti, saj je posredovalo tudi pristojno ministrstvo, naročnik obnove. Do direktorja Kongrada Franca Lašiča, ki si je doslej pral roke z dejstvom, da je dvoletni rok za unovčitev garancije potekel novembra lani, smo se odpravili tudi mi.

Bil je vidno vznemirjen. »Preveč se piše o tem!« je dejal in si vzel minuto za razmislek. Vmes je vzel še fascikel ter nadaljeval: »Lambrechtov dom nas je pozval, naj odpravimo napako na vodovodni cevi. Zamakalo je v tlaku kuhinje, mi smo se naročilu odzvali in še isti dan napako odpravili, pa čeprav je garancija že potekla. To bomo seveda tudi zaračunali, kaj naj vam še povem?« Šlo naj bi za 700 evrov … Garancija je resda potekla konec lanskega leta, ni pa še potekla za streho, statiko in hidroizolacijo. Ta namreč traja deset let. »Veste, v času garancije je uporabnik sam posegal v naprave, preurejal kuhinjo, prezračevanje, sistem vode, zato je na vseh teh delih tudi izgubil garancijsko pravico,« je bil miren Lašič, ki se sicer zaveda in priznava, da je nekaj napak vendarle bilo. »Od predaje objekta se je resda pojavilo nekaj razpok v tlaku, nekaj resnejših napak se je zgodilo pri prekrivanju strehe, bilo je nekaj lomov pri vodnih spojkah, ampak vedeti morate,« nas je podučil, »pri 3800 kvadratnih metrov velikem objektu, ki smo ga zgradili v pičlih trinajstih mesecih, so tovrstne napake povsem normalne.« To je tako, je še slikovito dodal, kot pri nakupu novega avtomobila. »Ko ti potem pri servisu najdejo še tri, štiri napake …«


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Nekdo laže!