Zbure in Prečna 
svinjajo Evropo

LJUBLJANA – Slovenija porabi za javno razsvetljavo kar 80 odstotkov več električne energije na prebivalca kot Nemčija. Po Sloveniji je mogoče videti najrazličnejša pretiravanja, ki so plod tako človeške nevednosti kot njegove malomarnosti in brezbrižnosti. Lahko se pohvalimo, da imamo Zbure – eno najbolj svetlobno onesnaženih vasi v EU, kjer tamkajšnji prebivalci porabijo približno desetkrat več svetlobe (in energije) za javno razsvetljavo kot povprečni Nemec; imamo tudi cerkev sv. Štefana v Sori, ki tako močno sveti, da je orientacijska točka pilotom športnih letal; v Prečni (nova tovarna Adrie) je ena najbolj razsvetljenih tovarn v EU, ki svetlobno onesnažuje dobršen del Slovenije. Medtem ko je za udobno hojo ob polni Luni dovolj že 0,2 luksa osvetljenosti, nekateri reklamni panoji svetijo s kar 800 luksi.

Zvezde izginjajo

»Svetlobno onesnaženje odraža vso svetlobo, ki jo po nepotrebnem pošiljamo v vesolje oziroma na tiste kraje, kjer ni potrebna,« je pojasnil ljubiteljski astronom Andrej Mohar: »Svetlobo potrebujemo na pločnikih, cestah in križiščih, tam, kjer se zadržujemo ponoči, vsako nesmiselno zapravljanje energije pa je treba preprečiti.« Osnovna težava svetlobnega onesnaženja je, da uporabljamo napačne svetilke. Te bi morale biti zasenčene, svetiti pa bi morale k tlom. Vsaka, ki je postavljena postrani in sveti vodoravno, je močan onesnaževalec. »Če takšno svetilko, ki sveti vodoravno, postavite, denimo, v Murski Soboti, lahko njene negativne učinke opazite celo nad Ljubljano. Ker pa je takšnih svetilk nekaj sto tisoč po Sloveniji, imamo svetlobno onesnaženje, vse je presvetljeno, zvezde izginjajo z neba, podvrženi pa smo še celi vrsti drugih negativnih vplivov. Če bi bila razsvetljava, denimo, zasenčena in svetilke ne bi svetile nad vodoravnico, bi bil tudi problem bleščanja, ki je še posebno neugoden za starejše ljudi, bolj kot ne rešen,« je dejal Mohar, ki kot astronom opozarja, da je temnih lokacij po Sloveniji vse manj. Zato se morajo ljubiteljski astronomi odpeljati do čistejšega sosedstva, kot je na primer park Nockalm na avstrijskem Koroškem ali otok Lastovo na Hrvaškem. Pri nas so za opazovanje zvezd najprimernejši Vršič, Soriška planina ter smučišče Cerkno.

Takoj za Belgijo

Slovenija je veliko preveč osvetljena, druga najbolj svetlobno onesnažena država v Evropi, takoj za Belgijo. Tudi poraba električne energije na prebivalca je izjemno visoka. Zaradi preobilne razsvetljave vsako leto po nepotrebnem porabimo za deset milijonov evrov električne energije. Samo Ljubljana je vsako leto izgubi za več kot milijon evrov! Svetloba lahko odločilno vpliva tudi na človekovo zdravje. Nadvse pomemben je zato nočni počitek, ki nam omogoči tvorjenje hormona melatonina. Motnja (nespečnost) pri tem pa pomeni dokazano večjo verjetnost, da dobimo raka na dojki, prostati ali debelem črevesju. Ali je v ozadju tega nekakšen svetlobni lobi? »Ne!« je zanikal Andrej Mohar. »Pač pa so to tako ostanki iz preteklosti, ki bi sicer morali biti že zdavnaj preživeti, s katerimi želimo lažno pokazati, da nam gre dobro, kot tudi še vedno prenizka cena električne energije.«