Tiskane izdaje
HE Brežice je prvi objekt na Savi s toliko nadomestnimi habitati za rastline in živali – od orhidej, želv, dvoživk in kačjih pastirjev do hroščev, netopirjev in ptic –, Infra, izvajalec infrastrukturnega urejanja porečja, pa je imel leto dni časa, da poskrbi za t. i. omilitvene ukrepe, ki mu jih nalaga uredba o državnem prostorskem načrtu za HE Brežice. Krški svetniki so občinski upravi že maja naložili, naj ne izda soglasja k uporabnemu dovoljenju, dokler Infra ne zagotovi nadomestnih habitatov za največjo slovensko kolonijo obrežnih lastovk po imenu breguljke in za malega martinca – t. i. NH 1 in NH 2. Uredba določa, da morajo biti nadomestni habitati celo večji od »uničenih«.
Zanimivo je vedenje breguljk, ki jim za gnezdenje ustrezajo sveže erodirane, nezarasle površine. Ti »naravni znanstveniki« gnezdijo tudi tam, kjer kopljejo bagri; na gradbišču ob Savi so med gradnjo HE opazili neverjetno populacijo petsto gnezdečih lastovičjih parov.
Tudi Zeg kritičen do Infre
Zdaj je Infro grobega kršenja okoljske zakonodaje obtožil tudi Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj (Zeg) in jo spomnil na okoljske zaveze v povezavi s HE Brežice: na nadomestni habitat v gramoznici z gnezdilnimi stenami ter na vodno rastje za breguljko in malega martinca, pa tudi na »stranske« habitate za zavarovano vrsto želve močvirske sklednice. Glede na zamude pri urejanju omenjenih habitatov se Lipič sprašuje, kako bo investitor v roku izpolnjeval zahteve pri gradnji naslednje v nizu HE na spodnji Savi – HE Mokrice. »Okoljevarstvene zahteve so bile glavni pogoj, da HE na spodnji Savi umestijo v okolje. Brez upoštevanja tega HE ne morejo biti del (so)naravnega okolja,« trdi Lipič.
Tudi Karel Lipič, predsednik Zeg, je kritičen do neizpolnjevanja okoljevarstvenih zavez na območju HE Brežice. Foto Oste Bakal
Nadomestni habitati naj sledijo ribjim stezam
Družba Hess, investitorica v spodnejsavsko verigo HE, na Lipičeve obtožbe ne odgovarja, temveč uperja prst v izvajalca gospodarske javne službe urejanja voda Infro, »ki deluje v sklopu MOP«. Ta zamude z omilitvenimi ukrepi pozna in pravi, da je seznanjen tudi s težavami pri njihovi realizaciji. In čeprav meni, kot so zapisali v izjavi za Delo, »da je vsaka nedoslednost ali časovni zamik pri realizaciji omilitvenih ukrepov nepotrebna in da mora investitor takoj odpraviti tehnične težave ter se lotiti realizacije omilitvenih ukrepov«, je poskusno obratovanje HE Brežice, kot rečeno, vendar podaljšal še za leto dni … Kot dokaz, da je »mogoče najti rešitve za umeščanje in gradnjo energetskih objektov ob hkratni izvedbi ukrepov za zmanjšanje vplivov na biotsko raznovrstnost«, MOP navaja ribji stezi na Blanci in v Brežicah. V Infri so sicer že v preteklosti opozarjali, da so dela v sklopu naravovarstvene ureditve HE Brežice precej odvisna od prilivov iz državnega proračuna. Tako so v 2016, ko so zaključevali akumulacijski bazen, izračunali, da jim mora država do 2019 za nemoteno financiranje zagotoviti najmanj še 141 milijonov evrov.
