V akciji je sodelovalo več kot 150 prostovoljcev, med katerimi je bilo okrog 80 potapljačev. Mrzlo vreme jim ni bilo naklonjeno. »Voda je imela malo več kot deset stopinj Celzija, v mrazu vselej pride manj ljudi. Pri potopu se pozna vsaka stopinja [...], dlje ko si pod vodo, bolj te zebe,« je poudaril Andrejc. Udeleženci so se razpršili na 26 lokacij, jezero pa čistili do globine šestih, sedmih metrov. »Ker nas je bilo nekoliko manj, je bilo tudi zbranih odpadkov malo manj kot prejšnja leta, a kljub temu smo napolnili zabojnik. Od tri do štiri kubične metre jih je bilo,« je dodal.
Včasih so v jezeru našli skorajda vse, kar si človek lahko zamisli, pa tudi česar si ne more, celo table, klopi in mize. »Vedno je največ smeti tam, kjer se zadržujejo večje skupine ljudi, torej ob Grajskem kopališču, na Mlinem, v Zaki. Dela bo vedno dovolj. Tokrat smo postavili zajeten kup smeti, jeseni, ko bo naslednja akcija, bo iztržek podoben. Poleti pride precej turistov, ki jim ni mar za jezero in se brez zadržkov znebijo odpadkov ter jim je vseeno, kaj pustijo za seboj,« je pojasnil Andrejc. »Upam, da se bo to enkrat spremenilo. Naš glavni cilj je pustiti jezero zanamcem takšno, kot smo ga dobili. Včasih ljudje niso bili tako ozaveščeni, mi se trudimo, kolikor se lahko.«
Ročno mino je pustil pri miru
Med potapljači sta bila tudi zakonca Babič. Lidija se je blejske akcije udeležila prvič (»Pustila sem si pripraviti teren, je pa žal vselej tako, da smo potapljačice v manjšini.«), Matjaž ima več izkušenj. Pojasnil je, da priprava na kopnem vselej traja vsaj pol ure, vožnja s čolnom do mesta čiščenja deset minut, čistilni krog pa približno 40 minut. Če si pravilno opremljen, nizka temperatura vode – od 10 do 12 stopinj Celzija, kot letos – ni ovira. »Sodeloval sem v precej čistilnih akcijah, ne zgolj na Bledu. Smeti se vselej najdejo, vendar gre na bolje. Najbolj nenavadna stvar, ki je nisem niti hotel potegniti iz vode, je bila ročna mina na eni strani jezera. Glede tega imamo stroga navodila, da neeksplodirana eksplozivna sredstva pustimo pri miru in se jih ne dotikamo, ker so lahko nevarna,« je povedal Matjaž Babič.
Akcija je imela tudi podmladek. Blejski taborniki, nekaj deset jih je bilo, so namreč čistili jezersko brežino. »Letos smo bili povabljeni prvič, šli smo okrog jezera. Bolj domače se sicer počutimo v gozdu, kjer še vedno najdemo veliko plastičnih vrečk in papirnatih odpadkov. Na Bledu se trudijo, da bi bil kraj razmeroma čist, vendar je treba zaradi množice turistov za to skrbeti sproti,« je povedala Katarina Arko, vlogo tabornikov je zelo pozitivno ovrednotil tudi Andrejc. »To je naš podmladek, to so naši otroci. Če bodo kdaj hoteli postati potapljači ali opraviti kak potop z nami, bodo vselej dobrodošli.«
Toda v Blejskem jezeru niso v napoto zgolj odpadki, temveč tudi vsiljiva tujerodna zebrasta školjka potujoča trikotničarka, ki izvira z evrazijskega območja in je po reki Dravi prišla v Slovenijo iz Avstrije. Ogroža življenje domorodnih bitij, sicer pa za ljudi ni nevarna in ne vpliva na kakovost vode, zaradi ostrih robov pa lahko povzroči ureznine. »Tudi če bi zmanjkalo smeti, bomo imeli veliko opraviti s školjko, ki se pojavlja zadnja leta, z njo imamo delo vsak teden, da jo odstranjujemo in se ne razmnoži preveč,« je dodal Andrejc.