Robert Klinar: Glavna blejska izziva sta južna obvoznica in nastanitve

Bled – Iz Slovenske vojske na čelo blejske občinske uprave. Tak je življenjski in karierni korak naprej Roberta Klinarja, ki je na mestu drugega moža občine Bled nasledil Matjaža Berčona. Ta je pred mesecem dni sedel na direktorski stolček kranjske komunale. Župan Janez Fajfar ga je izbral med tremi kandidati, tudi zaradi dobrega preteklega sodelovanja.

Klinar je 50-letni domačin, veteran vojne za Slovenijo in večji del poklicne kariere zaposlen v Slovenski vojski, zadnjih pet let (do lani) kot poveljnik 132. gorskega polka v vojašnici Matjaža Kekca na Bohinjski Beli. Za prednost si šteje, da kot domačin razmere na Bledu dobro pozna.



Namesto poudarjanja prioritet se mu zdi pomembno, da uspešno izpelje, kar mu naložita občinski svet in država, zato obljublja tvorno sodelovanje z vsemi dejavniki, tudi z lokalnimi zavodi in društvi (nekatera med njimi so zelo kritična do delovanja občinske oblasti) ter gospodarstvom. »Ena glavnih prednostnih nalog niti ni več na strani občine, ki pa pri tem tvorno sodeluje, to je južna razbremenilna cesta, ki ni ključna zgolj za občino, temveč je širšega pomena za vso lokalno skupnost zgornje Gorenjske. Med večjimi izzivi na Bledu sta še mirujoči promet in problematika povečanega obsega nastanitev, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Sicer pa veliko projektov teče in jih je treba zgolj še nadgraditi, prebivalce pa korektno in pošteno obveščati o tem, kar se dogaja,« zatrjuje novi direktor.

Ublažitev pritiska turizma

Ker obisk turistov na Bledu zadnja leta stalno narašča (konec avgusta je število turističnih postelj prvič preseglo število prebivalcev), se bo Klinar znašel pred izzivom, kam usmeriti srž svojega delovanja – proti domačinom ali obiskovalcem? »Najti bo treba vmesno pot, kajti gre za občutljivo področje z odprtimi izzivi. Zagotovo pa bo najprej treba poskrbeti za lokalno okolje in ga ustrezno informirati, da bo videlo, da delamo predvsem zanj. Lokalna skupnost mora razumeti, da je turizem panoga, ki polni ne le občinski, temveč tudi državni proračun, in je zato neizogiben. Najti pa bo treba način, da bo lokalno prebivalstvo s tem lahko čim bolj nemoteno živelo. Turistična sezona na Bledu je dolga, skoraj ni več mrtvega meseca, zato je to razumljivo moteč dejavnik za lokalno okolje. Na občini in na državi pa je, da skupaj poskrbimo za ublažitev vplivov turizma, ki pritiska na lokalno skupnost,« se zaveda Klinar.



Občinski proračun je dovolj velik, da bo znotraj njega mogoče uresničevati zastavljene cilje. Približuje se 16 milijonom evrov, od tega bo šla polovica v investicije, v medgeneracijski center, denimo, 1,3 milijona. »Proračun je za slovenske razmere dokaj velik, vendar so velike tudi želje lokalne skupnosti. Medgeneracijski center in obnova osnovne šole sta le dva od večjih zalogajev, ki sta še pred nami,« pojasnjuje Klinar, ki bo svoj mandat na koncu ocenil za uspešnega, če »bomo zapirali projekte, ki so pred nami, usklajeno z vsemi vključenimi deležniki. Verjamem, da bomo proaktivno, ekološko usmerjena in v trajnostno mobilnost naravnana občina ter bomo z vsemi projekti poskrbeli predvsem za občane.«