Domačini bi kar sami poprijeli za lopate

Ravne na Koroškem – Občina Ravne na Koroškem kljub dobro zastavljenim prodajnim aktivnostim doma in na tujem še ni našla novega investitorja za propadajoči turistični kompleks Rimski vrelec v Kotljah. Nestrpna javnost vse bolj pritiska na župana Tomaža Rožena, naj za nekdanji biser pod Uršljo goro najde rešitev, kakršno koli pač že.

»Glede prodaje še nismo vrgli puške v koruzo,« pove Tomaž Rožen, ki s to lokacijo res nima sreče. »Prodajo bomo nadaljevali. Če v enem letu ne najdemo kupca, bomo razmišljali o drugačnem scenariju. Do takrat pa na tem mestu še vedno stavimo na turizem in hotelirstvo,« pravi ravenski župan. Na občinska vrata je lani potrkalo več zainteresiranih investitorjev. 

Župan ocenjuje, da jih je od nakupa odvrnila slaba prometna dostopnost lokacije ter slabo razvito turistično okolje. Lahko se zgodi, da Rimskega vrelca sploh ne prodajo. »V tem primeru bomo razmišljali o spremembi namembnosti zemljišča. Morda celo za stanovanjsko gradnjo,« napoveduje župan, ki ni navdušen, da bi bila investitor na tej lokaciji občina, k čemur ga spodbuja Eko civilna iniciativa Slovenije z Ireno Rotar na čelu.
 

Dostop do izvira bo neomejen

Rotarjeva bi območje Rimskega vrelca uredila kot kamp, ob njem pa v obnovljeno hotelsko stavbo umestila trgovine z domačimi izdelki. Dela bi se lotila kar s prostovoljnim delom domačinov. Ravenski župan zagovarja, da morajo ljudje ne glede na vsebino, ki jo bo Rimski vrelec v prihodnje dobil, imeti prost dostop do izvira mineralne vode, ki so jo nekdaj izvažali ne le na Dunaj, ampak celo v Združene države Amerike.



Rimski vrelec, kompleks, ki zajema 17.000 kvadratnih metrov zemljišč in izvir zdravilne mineralne vode, je zaprt že skoraj devetnajst let. Pred enajstimi leti ga je občina za dobrega pol milijona evrov kupila na dražbi. Ko so ga prodali ruskemu imunopatologu Musi T. Abidovu, so si oddahnili, saj je leta 2012 obljubil sodoben zdraviliško-rehabilitacijski center, v katerega naj bi vložil 2,3 milijona evrov. Napovedoval je, da bodo v Kotlje prihajali na okrevanje pacienti iz vse Evrope.
 

Z Rusom so se opekli

Do leta 2014 kljub obljubam in pisnim dogovorom ni izkopal niti ene gradbene jame. Občina je Abidova opozarjala na neizpolnjene obveznosti, a mu je morala na koncu zagroziti s sodiščem, kjer so se z njim poravnali. Abidov je iz posla z občino izšel kot zmagovalec. Občini je Rimski vrelec sicer vrnil, a je od nje dobil zagotovilo, da mu bodo v obrokih vrnili 400.000 od celotne kupnine 480.000 evrov. Izboril si je tudi pravico, da ima na Rimski vrelec vpisano hipoteko do dokončnega poplačila dolga. Če bo občina našla novega kupca, bo morala zato najprej poskrbeti za izbris hipoteke. Abidovo izbrisno dovoljenje je deponirano pri notarju.

Zaradi propadlega posla z ruskim imunopatologom je občina Ravne še toliko bolj previdna pri izbiri kupca, saj si nihče ne želi, da bi se jim ponovila zgodba z Rusom. Na Ravnah zato še vedno ne iščejo klasičnih kupcev nepremičnin ali zemljišč, pač pa investitorja, ki bo Rimski vrelec ocenil za svojo strateško naložbo. Ravenčani so županu predlagali, naj Rimski vrelec obnovi z denarjem, ki ga je občina dobila z davkom na 4,6 milijona evrov vredno sedmico, ki jo je lani jeseni zadel domačin. A dobrih 690 tisočakov ne bi bilo dovolj niti za obnovo obstoječega objekta, za katerega je stroka ocenila, da bi ga bilo najbolje podreti.