Izjemna drevesa že padajo za dražbo hlodovine

Med lastniki gozdov, ki bo za hrastov les poskušal na licitaciji iztržiti kar največ, bo tudi Silvester Potočnik, lastnik 300 hektarov večinoma listnatega gozda na območju Poljčan, Vitanja in Podlehnika.

Objavljeno
07. december 2019 00.24
Posodobljeno
07. december 2019 12.27
Silvester Potočnik (na levi) bo na licitacijo lesa pripeljal okoli devetdeset let star hrast. FOTO: Tadej Regent/Delo
Slovenj Gradec – V slovenskih gozdovih že sekajo drevesa, ki jih bodo pripeljali na največjo dražbo lesa v tem delu Evrope. Zaradi snega s sečnjo najbolj hitijo lastniki visokogorskih gozdov, medtem ko imajo v nižinah za posek še nekaj časa. Večina bo delo vendarle opravila do božičnih praznikov, saj se bo dovoz hlodovine začel takoj po novem letu.

Tradicionalna licitacija najboljšega lesa iz slovenskih in avstrijskih gozdov bo tokrat na novi lokaciji: v Podgorju pri Slovenj Gradcu pri kmetiji Vrčkovnik, po domače Novak. Organizatorji dogodka – Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije s sodelovanjem Zavoda za gozdove Slovenije – so morali zapustiti prizorišče streljaj od centra Slovenj Gradca. Poslovna cona Ozare se vse bolj polni z novimi investitorji in posledično pušča vse manj možnosti za vse večje količine razstavljenega lesa. Na zadnji dražbi je bilo kar 3706 hlodov.

Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline je povedal: »Med kupci pričakujemo največ tujcev iz Avstrije, Nemčije in Italije. Nazadnje so kar 900 kubičnih metrov lesa prvič kupili Kitajci, ki imajo po naših informacijah še dovolj zalog hrasta, zato ne pričakujemo, da bodo tudi tokrat med večjimi kupci.« Kitajski kupec je četrtino vsega, kar je bilo nazadnje ponujeno na dražbi, naložil v ladijske zabojnike v Slovenj Gradcu in jih po cesti odpeljal do železnice v Celju. Od tam je les potoval v Luko Koper, kjer so ga naložili na ladjo. »Nalaganje lesa v zabojnike je bila zahtevna naloga zaradi teže ter različnih dolžin in debelin hrastovih debel,« je povedal Jože Jeromel.

image
17.912 evrov je bila najvišja cena, ki so jo iztržili za hlod na dražbi v Slovenj Gradcu. FOTO: Tadej Regent/Delo


Med lastniki gozdov, ki bo za hrastov les poskušal na licitaciji iztržiti kar največ, bo tudi Silvester Potočnik, lastnik 300 hektarov večinoma listnatega gozda na območju Poljčan, Vitanja in Podlehnika. Drevesa za licitacijo poseka sam. Vsaka napaka se lastniku lahko še kako maščuje in lahko pomeni več tisoč evrov razlike v vrednosti hloda. »Hrast je zelo krhek. Hitro se lahko razcepi,« je rekel Silvester Potočnik, preden je s pomočnikom zarezal v 30 metrov visoko drevo, staro okoli 90 let.

»Deset metrov bo lepega,« je napovedal, preden je drevo padlo skoraj tja, kamor si je zamislil. A prava resnica, kakšno je drevo, ki je bilo na zunaj popolno, se pokaže šele, ko ga odrežejo in si ogledajo čelo. »Krasen primer,« izjavi Jože Jeromel, lastnik pa: »Edino, kar mu manjka, je deset centimetrov v premeru.«


Avstrijski rekorder


Zmagovalec dražb je bil do zdaj vedno gorski javor. Najvišja cena zanj je znašala kar 17.912 evrov. Lastnik iz Labotske doline na avstrijskem Koroškem se je dražbe udeležil prvič. Avstrijski lastniki gozdov so na dosedanjih dražbah sodelovali s majhnimi količinami lesa, a so bili z izkupičkom zelo zadovoljni. Povedali so, da imajo v Avstriji možnost, da sodelujejo na dveh dražbah, a na nobeni ne dosegajo tako visokih cen.

Potek licitacije

Prve hlode bodo lastniki lahko pripeljali na prizorišče v petek, 3. januarja 2020. Dovoz bo mogoč do 18. januarja. Od 25. januarja do 4. februarja si bodo razstavljene hlode ogledovali kupci in za posamezne kose oddajali pisne ponudbe. Javno odpiranje ponudb bo 4. februarja. Rezultate 14. dražbe najboljše slovenske hlodovine bodo prireditelji predstavili 19. februarja, ko bo tudi dan odprtih vrat.


Po pravilih dražbe, ki jih organizatorji niso spreminjali od prve dražbe leta 2007, je hlod prodan tistemu kupcu, ki zanj ponudi največ. Ponudbe so pisne in jih ni mogoče spreminjati. Organizatorji pri tem vztrajajo, čeprav dobivajo vse mogoče ponudbe. Kupec iz tujine je, denimo, pri njih poskušal dobiti namig, koliko naj ponudi za želeni hlod, da bo gotovo pristal v njegovi lasti, nekdo drug pa je ponujal milijon evrov za vse, kar je bilo razstavljeno.