Po lepljene lesene plošče kmalu na Koroško

Lesni centri: V državi bodo štirje, koroški se bo ukvarjal tudi s proizvodnjo križno lepljenih plošč – Izbor lokacije

Objavljeno
23. november 2019 07.00
Posodobljeno
23. november 2019 07.00
V vzpostavijo lesnih centrov bo les dobil dodano vrednost doma, ne na tujem, kjer še vedno konča večina slovenske hlodovine. Foto Tadej Regent
Slovenj Gradec – V medresorski obravnavi je nov poslovni načrt poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) za obdobje 2020–2029, ki predvideva vzpostavitev štirih lesnih centrov na območju Kočevske, Štajerske, Notranjske in Koroške, kjer je državnih gozdov največ. Vsak od njih se bo poleg zbiranja in predelave lesa ukvarjal še z dodatno, specializirano dejavnostjo.

Na Koroškem bo to proizvodnja gradbenega konstrukcijskega lesa, križno lepljenih lesenih plošč. »V Sloveniji ni večje proizvodnje križno lepljenih lesenih plošč (CLT – Cross laminatet timber), čeprav imamo že uveljavljene izdelovalce lesenih bivalnih objektov. Križno vezane plošče imajo izrazite prednosti pri uporabi v gradnji v primerjavi z drugimi gradbenimi elementi iz lesa, na evropskem trgu pa se potreba po tovrstnih konstrukcijskih elementih povečuje,« so pojasnili v SiDG.

V sosednji Avstriji, kamor izvozimo večino posekanega okroglega lesa, je takih tovarn kar štiriintrideset. Med kupci njihovih izdelkov so tudi slovenski graditelji lesenih hiš in drugih objektov. V SiDG ocenjujejo, da bi naložba v proizvodnjo na Koroškem stala okoli osem milijonov evrov, prinesla pa bi 40 novih delovnih mest.

40
novih delovnih mest bo v njem


Les iz državnih in zasebnih gozdov


»Po naših ocenah bi letna kapaciteta proizvodnje znašala tudi do 30.000 kubičnih metrov križno lepljenih lesenih plošč, za izdelavo katerih bi les zagotavljali tako iz državnih kot iz zasebnih gozdov,« povedo v SiDG.
Začetek vzpostavitve lesnega centra na Koroškem je odvisen od sprejetja novega strateškega načrta družbe, a je po zagotovilih SiDG ena od njenih prioritetnih aktivnosti.

30.000
kubičnih metrov križno lepljenih plošč bodo izdelali


»Postopek vzpostavljanja centra bi začeli že prihodnje leto z izdelavo podrobnega poslovnega načrta ter nakupom zemljišča, leta 2021 je predvidena priprava celotne projektne dokumentacije, začetek gradnje pa bo leta 2022. Kot pri vseh, tudi pri vzpostavitvi centra na Koroškem, sledimo okvirnemu načelu triletnega cikla, ki je minimalno potreben za izvedbo takšne investicije in vključuje vse postopke, od nakupa zemljišča do gradnje in zagona proizvodnje,« ocenjujejo na SiDG.
 

Lokacije še niso izbrali


Direktor družbe Zlatko Ficko je na Koroškem napovedal, da bi lesni center gradili hkrati z upravno zgradbo v Kočevju.

Lokacije centra za zbiranje in predelavo lesa na Koroškem še niso dokončno izbrali. V SiDG preverjajo različne možnosti, ki bi bile finančno in logistično najustreznejše.

8
milijonov naj bi stal lesni center na Koroškem


Kot najverjetnejšo lokacijo lesnega centra so do zdaj omenjali Otiški Vrh v bližini tovarne ivernih plošč, ki jo je kupilo turško podjetje Yıldızlar Yatırım Holding. Čeprav turški lastniki še niso uresničili napovedi o zagonu proizvodnje, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zatrjujejo, da po njihovih informacijah niso spremenili načrtov za naložbo. Vredna je 41,26 milijona evrov in predvideva 207 delovnih mest, zanjo pa so oddali vlogo za dodelitev državne finančne spodbude.

Na območju Notranjske SiDG načrtuje vzpostavitev centra, katerega specializirana dejavnost bo proizvodnja lesenih lepljenih nosilcev. Na Kočevskem bodo center za zbiranje in predelavo lesa organizirali v okviru prestrukturiranja podjetja Snežnik, ki je v stoodstotni lasti SiDG. Razvoj in širitev tega podjetja predvidevajo s posodobitvijo žagarskega obrata. Na Štajerskem bo skladišče za mokro skladiščenje lesenih sortimentov.

Najskrbnejši lastniki gozdov
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je letos že 21. podelil priznanja najskrbnejšim lastnikom gozdov. Iz vsake od štirinajstih območnih enot zavoda so izbrali enega: Tolmin (Peter Gnezda), Bled (Branko Hlebanja), Kranj (Marko Mohorič), Ljubljana (Klemen Šuštaršič), Postojna (Janez Lipec), Kočevje (Aleš Prijatelj), Novo mesto (Metod Mežan), Brežice (Franc Zakšek), Celje (Franc Lešnik), Nazarje (Branko Miklavžina), Slovenj Gradec (Herman Hrustel), Maribor (Peter Volmajer), Murska Sobota (Mojca Kosar), Sežana (Agrarna skupnost Vrhpolje).