Tretja os ne sme biti slepa ulica v Dravogradu

Črna na Koroškem – »Cesta bo!« je na pogovoru s koroškimi župani v Črni na Koroškem izjavil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in napovedal, da se bo gradnja tretje osi začela sredi oktobra na odseku Gaberke v občini Šoštanj.

»Če ne bi bilo postopkov javnega naročanja ter vseh zapletov in pritožb, ki so temu sledili, bi prvo lopato že zasadili, tako pa jo bomo po dogovoru z Darsom 15. oktobra. To bo velik dogodek za celotno koroško regijo,« je izjavil minister na seji sveta koroške regije, ki sta se je na povabilo predsedujoče, črnjanske županje Romane Lesjak, udeležila tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik ter ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec.

»Projektirajo se tudi drugi odseki tretje osi, odkupujejo zemljišča in iščejo rešitve,« je rekel minister Vrtovec in znova spomnil, da spada tretja os med tri najpomembnejše projekte te vlade. Kdo bo to os gradil na odseku Gaberke, bo po ministrovih besedah Dars sporočil v kratkem, predvidoma že po seji nadzornega sveta ta teden.

Na obisk k avstrijskemu prometnemu ministru

»Vsak infrastrukturni projekt, ne le tretja os, je pomemben, da bomo lažje prebrodili krizo, v kateri smo, saj ima dodatne multiplikativne učinke na celotno slovensko gospodarstvo,« je poudaril infrastrukturni minister. Ko bo tretja os zgrajena, bo po njegovih ocenah lažje za koroško gospodarstvo, mladi bodo ostali v regiji. »Ta cesta je pogoj za razvoj te regije,« je povedal minister Vrtovec.

Na vprašanje, ali se z Avstrijci že pogovarjajo, kje in kako bomo povezali tretjo os z našo severno sosedo, je Vrtovec napovedal, da bo v zvezi s tem vprašanjem v kratkem obiskal avstrijskega kolego. »Tretja os ne more biti slepa ulica, ki se konča v Dravogradu. Povezana mora biti s sosednjo Avstrijo. Le tako bomo izkoristili ves njen ekonomski potencial,« je prepričan minister.

»Slovensko podeželje, ne le koroška regija, se bo razvijalo in ljudje bodo na podeželju ostali, a le, če bomo imeli urejeno primarno infrastrukturo, kamor spadajo tudi ceste,« meni Vrtovec. Minister se zaveda, da so ceste v državi slabe. Takšnih je kar 45 odstotkov. Nekatere po njegovem bolj kot na cesto spominjajo na muzej na prostem.

Bele lise bolj skrbijo župane, državo manj

Problem niso le ceste, slovensko podeželje ima veliko belih lis, kjer ni širokopasovnega omrežja. »Situacija s covidom-19 je pokazala, da bi ga povsod potrebovali že včeraj. Žal v preteklih letih niso bile pokrite vse bele lise,« je priznal minister za javno upravo Boštjan Koritnik in napovedal rešitve. Kdaj in kakšne, še ni jasno, a vse kaže, da jih prej kot v triletnih obdobjih ne bo.
Župani iz Mežiške doline, kjer imajo največ težav s tem, so ogorčeni. Po njihovem bi jih morali najti prej, saj komercialni operaterji zaradi razpršene poselitve in visokih stroškov naložbe za širitev omrežja ne kažejo interesa.

Z nič kaj obetavnimi napovedmi o vzpostavitvi enega od štirih lesnih centrov na Koroškem je v Črno prišla tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Prve preverbe so pokazale, da bi bil center, kot je bil načrtovan, nerentabilen. To velja kar za tri od štirih načrtovanih (izjema je Snežnik), zato so na ministrstvu naročili dodatno preverjanje ekonomske učinkovitosti naložbe.

V strateškem načrtu družbe Slovenski državni gozdovi, ki je v medresorskem usklajevanju, lesnih centrov zato ni več, ministrica pa kljub temu ni izključila možnosti, da bi jih v načrt znova vključili kasneje. »Težko je verjeti, da ob vsem lesu in gozdovih, ki jih imamo, lesni centri niso rentabilni, ampak morda centri niso bili dobro zasnovani,« je izjavila Aleksandra Pivec.