Ljubljana je mesto žalostnih in mrtvih pasaž

Ljubljana – Po Evropi so razkošne pasaže z arkadami, skulpturami, butiki in trgovinami, restavracijami in bari začele nastajati v zgodnjem devetnajstem stoletju. Danes so te pasaže med najbolj obleganimi turističnimi znamenitostmi v starih prestolnicah – od Pariza, Londona, Bruslja preko Milana in Neaplja, na primer, do Dunaja, Budimpešte in tudi nam najbližjega Zagreba. V slovenski prestolnici imamo v prehodu Nebotičnika samo bled približek, ki je daleč od turistične atrakcije.



Pravzaprav že uradno ime samo (na zemljevidu Ljubljane) – Nebotičnikov prehod – kaže na zavedanje, da bi bilo poimenovanje pasaža, ki se je uveljavilo med Ljubljančani, preveč velikopotezno. Podhod Nebotičnika kljub osrednji lokaciji v prvovrstnem mestnem kareju vedno bolj propada in deli usodo večine ljubljanskih podhodov. Več desetletij vztrajajo le še dva ali trije lokali – prodajalna umetniških del na enem in tekstilna trgovina na drugem koncu, umaknile pa so se vse živilske trgovine, cvetličarna, klobučar. Vztrajajo še potovalna agencija, foto studio, frizerski salon in gostinski lokal. Tudi tu so, žal, zapuščeni lokali.
In neprijeten vonj.


 

Izgnali so tudi brezdomce

Onstran Cankarjeve ulice je nekdaj oblegana pasaža kina Komuna. Ta zdaj po daljši prekinitvi sicer spet obratuje, vstopnice pa so naprodaj kar v bifeju v avli. Včasih pa se je vrsta pred blagajnami vila ne samo v pasažo, ampak na Cankarjevo ulico. Podobno je bilo v vseh mestnih kinematografih. Danes večino prostora v Komunini pasaži zapolnjujejo vitrine – izložbe s filmskimi plakati, ki so vsaj aktualni. Na obeh začetkih sta sicer z ulične strani živa lokala s sladoledom in sendviči. Bliže Tomšičevi ulici so še fotokopirnica, turistična agencija in ključavničar.

Usodo ljubljanskih pasaž deli onstran Slovenske ceste tudi Gledališka pasaža. Nekaj življenja je na obeh koncih ob Čopovi in Nazorjevi ulici, na sredi pa je le posodobljen vhod v Mestno gledališče ljubljansko in AGFRT, pa sentimentalna prodajalna vinilk ter lokal z gumbi, pletilkami, volno in podobnim blagom za šivilje, krojačice in pletilje.

Še nogavičar je pobegnil, izgnali pa so tudi brezdomce.

Polpasaži

Kot polpasažo bi lahko označili vhoda v Knjižnico Otona Župančiča s Slovenske in Gosposvetske ceste, v prostore nekdanjega Supermarketa (da, tako se je imenovala tamkajšnja Emonina blagovnica). V osrednjem delu tega zaprtega prostora je bil nekaj časa vhod v kletni lokal Kra-kra, ki pa, milo rečeno, ni bil na najboljšem glasu. Zdaj je poleg knjižničnih oddelkov Mestne knjižnice Ljubljana tam še fotokopirnica, prodajalna tekočih parfumov in dve prodajalni z ruskimi dobrotami.
In to bi bilo več ali manj vse o nadzemnih pokritih prehodih ali pasažah v Ljubljani.

Ostalo: žalost, razen Maxija

Plečnikov podhod pod Slovensko cesto je podhod in izhod s parkirišča pod Kongresnim trgom. Nekoč so tam poskušali z različnimi lokali, pa se očitno ni izšlo. Tako je edini primerno urejen in vzdrževan podzemni prostor v strogem mestnem središču – podhoda pod železniškimi tiri in vhodov na perone na centralni železniški postaji ter podhoda Ajdovščina na tem mestu ne omenjamo – »Maxijev« podhod med Šubičevo in Erjavčevo ulico s podzemnimi vhodi v trgovsko hišo in Cankarjev dom ter izhodom iz garažne hiše. In seveda z lokali, vključno s čokoladnico in restavracijo Maxim.