Ljudje z vozičkov in enakopravnost

Gibalno ovirani merijo spremembe v zanje prilagojeni ljubljanski infrastrukturi s svetlobnimi leti

Objavljeno
17. september 2018 17.00
Posodobljeno
17. september 2018 17.04
Otroci so preizkušali, kakšne ovire premagujejo ljudje na vozičkih, slepi in gluhi.
FOTO Aleš Stergar
Že blago nagnjen teren predstavlja za gibalno ovirane težavo, saj se vozički tako kot po umetni travi, kockah ali pesku zelo težko gibljejo. Zato je Kongresni trg s krpo umetne trave kar primeren poligon za oviratlon, na katerem so včeraj v okviru prireditev ob 17. evropskem tednu mobilnosti mimoidoči tudi letos lahko v praksi spoznali, s kakšnimi težavami se ubadajo paraplegiki.

V Ljubljani so se v zadnjih letih razmere za paraplegike precej spremenile, predsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Mirjam Kanalec, matematičarka po poklicu, meri spremembe v svetlobnih letih. Ko je šestnajstletnica pred 34 leti po prometni nesreči ostala na vozičku, o klančinah ni bilo ne duha ne sluha. Na viški gimnaziji so jo sošolci po stopnicah nosili z vozičkom, ni bilo klančin na pločnikih, še Magistrat je bil za paraplegike nedostopen; ne dvigal v javnih ustanovah ne prilagojenih javnih sanitarij, ki so za paraplegike izjemno pomembni, ni bilo.

Sogovornica takoj popravi, da poligon na Kongresnem trgu ni oviratlon, temveč OVIRANtlon, saj v ospredju niso ovire kot na kakšnem vojaškem poligonu, ampak v gibanju ovirani ljudje. Poleg paraplegikov so včeraj s svojimi omejitvami, tudi v praksi, seznanjali obiskovalce – dopoldne predvsem otroke – še slepi in gluhi. Starejši pa so lahko izvedeli, da ima ljubljanska mestna občina tudi svet za odpravljanje arhitektonskih in komunikacijskih ovir, ki ga vodi (direktor mestnega stanovanjskega sklada) Sašo Rink, tudi sam na vozičku.

V brošurici Ljubljana za vse, izdal jo je prav omenjeni ljubljanski svet, je moč prebrati, kako se obnašati v komunikaciji z ljudmi z različnimi oblikami oviranosti. V drugem stavku splošnih priporočil je tako zapisano, da se je treba znebiti zadrege, da oviranih ne gre ne pomilovati ne ugibati, kaj potrebujejo. Tudi ta odnos se je v zadnjih letih močno spremenil.

In res, niti ne najnovejši zemljevid (iz leta 2015) središča Ljubljane pokaže, da je v mestu malo ulic, ki ne bi bile prehodne za gibalno ovirane. O tem, da je območij za pešce ali območij umirjenega prometa vedno več in da je vedno več pločnikov, križišč in avtobusnih postajališč opremljenih s t. i. taktilnimi oznakami in zvočnimi signali za slepe, se vsak lahko prepriča tudi sam.

Na omenjenem zemljevidu so označene poti brez večjih arhitektonskih ovir, peš prehodi z urejenimi klančinami in zadostno znižanimi robniki, ustrezno prirejena in dostopna parkirna mesta za invalide, ki so predvsem v garažnih hišah. Na zemljevidu so različne javne ustanove in turistične znamenitosti opredeljene po stopnji dostopnosti – najmanjša je ta, ki omogoča vstop do informatorja ali komunikacijo prek zvonca, naslednja je prehodnost, pa prilagojene sanitarije in parkirni prostor.

Novost sta dva turistična avtobusa Ljubljanskega potniškega prometa z dvigalom za paraplegike, prvi lastovki v Sloveniji, ki tudi ljudem na vozičkih omogočata potovanja ali udeležbo na šolskih ekskurzijah. Tudi posamezni avtobusi mestnega potniškega prometa so tako opremljeni, da imajo paraplegiki, s pomočjo voznikov, možnost javnega prevoza. S posebnimi opozorilnimi sistemi je tudi za slepe uporaba mestnih zelencev olajšana.