Tiskane izdaje
Otroci ne bodo na slabšem, šola bo ista, odlično prakso s Kolezije bodo prenesli na Bičevje, kjer so tudi dobri učitelji in kjer šolarji prejemajo nagrade. Učencev ne bodo selili, učitelji ne bodo izgubili službe, le ravnatelj se bo poslovil, je bilo slišati na današnji seji. Najprej, razdalja med šolama s skupaj 900 učenci je 300 do 500 metrov, kar je, denimo, precej manj kot kilometer in pol, kolikor znaša razdalja med dvema stavbama Osnovne šole Vič s 1100 učenci v isti četrtni skupnosti, kjer po besedah njenega predsednika Danila Šarića, svetnika z Liste Zorana Jankovića, pripojitvi ne nasprotujejo.
Mestna svetnica Mojca Škrinjar pa je opozorila – in pri tem sta ji na drugem političnem bregu pritrdili tudi Maša Kociper in Martina Vuk – na neprimeren sistemski način izbire ravnateljev, kjer imajo odločilno vlogo učitelji oziroma zaposleni in se jim morajo kandidati »prilizovati«, zato se težko zgodijo nujne spremembe. »Šole so takšne kot ravnatelji,« je poudarila Škrinjarjeva, ki se je s predlogom priključitve strinjala, saj gre za edini možen način za reševanje problematike, ni pa zanj glasovala, ker gre za sistemsko napako. Po njenih besedah bi moral imeti ustanovitelj popolno odgovornost, tako kot je predvidela zakonodaja iz leta 2007, ki pa je bila kasneje pod takratnim šolskim ministrom Igorjem Lukšičem spremenjena.
V svetih šol je namreč pet predstavnikov zaposlenih, trije so predstavniki staršev in prav toliko predstavnikov občine. Prav njih so za ljubljanske vrtce in osnovne šole tokrat mestni svetniki imenovali. Zvone Čadež je napovedal glasovanje proti priključitvi Bičevja Koleziji zato, ker je eden od razlogov 77-odstotno nezadovoljstvo zaposlenih z ravnateljem, na drugi strani pa je podporo na OŠ Bežigrad dobila kandidatka, torej ravnateljica, s katero je nezadovoljnih 73 odstotkov zaposlenih. Podžupan Aleš Čerin je v zvezi s tem opozoril, da daje mestni svet le mnenje h kandidaturi, ravnatelja pa imenuje svet šole.
Šolski okoliši
Pri priključevanju OŠ Bičevje k OŠ Kolezija je Urška Honzak opozorila na napako v komunikaciji, ko je pridružitev bila prej v javnosti kot pri odgovornih. Maša Kociper pa je opozorila na bistvo problema, to je segregacijo na osnovnih šolah v Ljubljani, segregacija je tudi ločevanje zaradi družbenega razlikovanja, je še pojasnila. »Fini starši« nočejo vpisovati otrok na tiste šole, kjer so otroci z drugega družbenega okolja (kot so Rakova jelša, Cesta dveh cesarjev). Če ima šola šolski okoliš, imajo otroci iz tega okoliša prednost, ostali pa le, da se šola popolni. Opozorila je tudi na zlorabo začasnega prebivališča, ko so otroci fiktivno prijavljeni na drugem naslovu kot starši, čeprav živijo skupaj. Gre za manipulacijo in občina ima po njenem mnenju možnost preverjanja začasnega prebivališča. Martina Vuk pa je dejala, da se bo s pripojitvijo uredilo tudi vprašanje šolskega okoliša.
Mestni svetniki so na javni seji nastopali z zaščitnimi maskami. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Svetniki so glasovali tudi o članstvu v organizaciji Keks stődförening. To je mreža, ki so jo na Švedskem ustanovili za spodbujanje kakovostnega mladinskega dela, članstvo (letna članarina znaša 6162 evrov) pa omogoča uporabo sistema Logbook, ki se je tudi pri nas že izkazal za uporabnega, saj ponuja vpogled v delo, ki ga opravijo v mladinskih centrih in popis ter celosten pristop k pregledu mladinskega dela tako na lokalni kot na nacionalni ravni.
Svetniki so kljub nekaj »cvetkam« pohvalili in potrdili letne programe izobraževanja odraslih (letos 602.680 evrov, prihodnje leto 545.296 iz mestnega proračuna). Mednarodna raziskava o besedilni in finančni pismenosti odraslih kaže na nizko raven pri nas, je opozorila Mojca Škrinjar, zato je izobraževanje odraslih zelo pomembno, želi si tudi uvedbe vajeniškega sistema za odrasle. Javni zavod Mala ulica – Center za otroke in družine pa ima že skoraj skoraj 30.000 uporabnikov, nalog je več, dejavnost pa se je tudi razširila na več lokacij, zato so svetniki pritrdili, da potrebuje direktor pomočnika.
Še zadnjič o prostorskem načrtovanju
Zadnje točke dnevnega reda so bile namenjene razpravi in sprejemanju prostorskih načrtov. Pravzaprav se je z njimi in z zahtevo po umiku razprave o OPPN za področje Tovila na Viču in ob Tržaški, češ da na sodišču potekajo postopki in da lastništvo zemljišč ni jasno, celo začela. Svetniki točk niso umaknili, saj gre za vsebinsko razpravo, lastništvo zemljišč pa ni pogoj za sprejem OPPN. Če bi čakali na sodne postopke, bi to onemogočilo delo občin, ne samo ljubljanske, je bilo slišati. Tako so bili sprejeti predlagani sklepi za Bavarski dvor, Zeleno jamo, Tržaško oziroma Bobenčkovo in Tovil na Viču, kjer se je degradirano območje že pred devetimi leti, ko se je razprava začela, zaraslo v prijeten gozdiček, ki ga sosedje ne bi radi izgubili. Podprli so ga z amandmajem, naj država najprej zagotovi poplavno varnost – in ob nasprotovanju SDS, da je predvidena gradnja previsoka in pregloboka. Vendar je pri tej razpravi podžupan Aleš Čerin pojasnil, da mesto OPPN ne dela za posamezne naložbenike, ampak za urejanje prostora.
